Zdravje zahteva zdrav zdravstveni sistem

V Sloveniji poteka široka in poglobljena javna razprava o delovanju zdravstvenega sistema. Zdravje kot temeljno vrednoto smo zapisali v ustavo in izbrali himno, Zdravljico. Ko skrbimo za svoje zdravje, in še posebno ko je to ogroženo, potrebujemo učinkovit, strokoven in pravičen zdravstveni sistem, v katerem se srečujemo pacienti in zdravniki.

Skrb za zdravje posameznika in družbe je kompleksen sistem, kot ga opisujejo mnoge vede, znanosti in stroke. Avtorja sva se o kompleksnih sistemih izobraževala pri študiju matematike na Univerzi v Ljubljani ter na poslovnih šolah doma in v tujini. Izkušnje sva pridobila s praktičnim delom in raziskavami v multinacionalnih podjetjih v tujini ter v srednjih in malih organizacijah javnega in zasebnega sektorja v Sloveniji. Za svoje delo sva bila tudi nagrajena.

Članek je poljudno napisan strokoven prispevek k javni razpravi in obravnava ozko področje vodenja in upravljanja organizacij. Z njim ne posegava v razpravo o političnih odločitvah, pravnih podlagah in makroekonomskih učinkih delovanja zdravstvenega sistema. Je le poskus preseganja mitov o zdravstvenih sistemih, kot jih opisuje Mintzberg. Upošteva vlogo posameznikov pri vodenju organizacij, v katerih se srečujejo pacienti in zdravnik.

Centralnoplanski model obvladovanja zdravstvenega sistema, primeren takratnemu času in podedovan iz prejšnje države, smo trideset let postopno prilagajali zahtevam demokratične socialne države Republike Slovenije. V vmesnem času se je spremenila starostna struktura, medicinska znanost in klinična stroka sta napredovali, družba se je odprla na trg dela v EU ter razmerju med javnim in zasebnim zdravstvom, ki je približno 80: 20 in je del kulture EU, opazen pa je tudi razvoj pri vodenju in upravljanju, ki ima nova orodja, temelječa na starih resnicah.

Zdravstveni domovi in bolnišnice kot tudi drugi javni in zasebni zavodi v zdravstvenem sistemu so visokotehnološke organizacije z vrhunsko izobraženimi posamezniki, ki s svojim znanjem pomagajo pacientom v stiski. Njihovo strokovno in človeško pomoč je treba razbremeniti administrativnih upravljavskih del, saj to lahko učinkovito opravijo za to usposobljeni.

Zadolžitve in odgovornosti organov zavodov

Meniva, da napredek pri kakovosti, varnosti in učinkovitosti delovanja zavodov ter njihovih storitev dosežemo s strukturo nadzornih svetov in uprav zavodov, z uvedbo odborov za ključne vidike delovanja, ki imajo jasno definirane in v pravnih aktih zapisane zadolžitve in odgovornosti. Tako opisane zadolžitve in odgovornosti organov zavodov so podlaga za opis nalog in odgovornosti posameznikov, ki lahko in tudi zmorejo navedene naloge izpolnjevati. Vodenje in upravljanje zavodov zato od izbranih vodij zahteva znanje, usposobljenost, izkušnje, osebnostne lastnosti in visoko stopnjo zavesti. Svet in uprava sta strokovni funkciji zavoda, ki sodelujeta v politiki skupščine ustanovitelja zavoda.

Svetovno znana nogometna trenerska legenda sir Alex Ferguson je, ko so ga vprašali, zakaj je bil tako uspešen, odgovoril: »Vso svojo kariero smo igrali isti sistem nogometne igre 4–3–3 (s štirimi obrambni igralci, tremi vezisti in tremi napadalci) ter iskali primerne igralce, da popolnijo te vloge v postavitvi ob upoštevanju kulture kluba.«

Definiranje strukture sveta zavoda

Stroka meni, da je optimalno število od sedem do devet članov.

Svet zavoda ima naloge in odgovornosti, ki jih opravlja skladno z zakoni RS in statutom zavoda. Člani sveta opravljajo naloge v posameznih odborih, v katere so imenovani (od tri do pet članov) skladno s poslovnikom delovanja odbora. Imenovani v odbore so izbrani tako, da so sposobni in usposobljeni, imajo strokovno znanje, izkušnje in raven zavesti, ki je nujna za delovanje v posameznem odboru. Odbor pripravi mnenja, o katerih potem odloča celoten svet zavoda.

Svet zavoda v odborih pripravi in na svetu poskrbi, da ima ustanova definiran sistem uravnoteženih kazalnikov vodenja in upravljanja, ki je zapisan v strateških in operativnih dokumentih. Na predlog odborov svet redno kvartalno in letno pregleduje poročila vodstva, ukrepa ob odstopanjih ter zahteva izboljšave sistema vodenja in upravljanja na podlagi doseženega ali nedoseženega.

Kot enega od številnih primerov lahko vzamemo vprašalnik EFQM/Phillips za (samo)ocenjevanje poslovnih funkcij.

Odbor za strategijo in upravljanje človeških virov od vodstva zahteva: da ima vodstvo definirane strateške in operativne načrte, jih kvartalno in letno pregleduje, ukrepa ob odstopanjih ter izvaja izboljšave strateških in operativnih načrtov, da svetu predlaga izboljšave sistema vodenja in upravljanja na podlagi doseženega ali nedoseženega ter odobrene izboljšave tudi izpelje.

O teh aktivnostih vodstvo poroča svetu. Svet potrjuje načrte, rezultate in načrtovane spremembe, o katerih poroča in jih predlaga vodstvu. Prav tako tudi zahteva, da vodstvo spremlja in analizira razlike med strateškimi nalogami, prioritetami in stanjem ter poskrbi za nenehno in postopno zmanjšanje razlik.

Odbor za kakovost in varnost ter učinkovitost pa nadzira kakovost in učinkovitost storitev ter varnost pacientov s tem, ko nadzoruje vodstvo:

– poskrbi za definicijo ključnih procesov in politik ter delovnih navodil pri obravnavi pacientov, kot tudi vseh drugih podpornih procesov ter s sodobno informacijsko tehnologijo skrbi za njihovo izboljševanje,

– obravnava poročila o internih in zunanjih presojah in ocenjevanjih ter načrtuje in nadzira izboljšave ključnih procesov,

– obravnava pohvale in pritožbe pacientov ter nadzira odpravo njihovih vzrokov in izvedbo izboljšav,

– obravnava tudi kvartalna poročila o neljubih dogodkih ter nadzira odpravo njihovih vzrokov in izvedbo izboljšav,

nadzira postopke certifikacije in akreditacije.

Odbor za gospodarnost uporabe finančnih in materialnih virov zahteva in preverja, da vodstvo ravna gospodarno, da:

– logistika ponudbe zdravstvenih storitev javnega zdravstva zavarovancem v javnem zdravstvu zagotavlja sistematičen načrt in pristop za doseganje tako kratkoročnih kot dolgoročnih ciljev zdravstvene politike,

– elementi strategije vključujejo osnovno strukturo dobave zdravstvenih storitev, dobavo zdravstvenih storitev, pogodbe s plačniki storitev, razvoj za opravljanje dogovorjenih storitev potrebnih zdravstvenih delavcev in zunanjih dobaviteljev sistemu zdravstva,

– strategija združuje različne elemente stroškov in investicij v izvedljiv načrt s časovnimi roki, računovodskimi digitaliziranimi sposobnostmi merjenja vseh elementov izvajanja storitev in investicij ter doseženih pričakovanj uspešnosti,

– je optimizacija dobave redni postopek določanja števila in najustreznejših dobaviteljev – te je treba razvrstiti v številne kategorije, kot so komercialne, prednostne in partnerske, saj se tako osredotoči na najpomembnejše, določijo ustrezne prednostne naloge in upravljajo vsakega dobavitelja glede na njegov pomen za poslovanje,

– k strateškemu upravljanju stroškov vključuje dejavnosti kupca oziroma dobavitelja za: opredelitev in prednostno določanje stroškov in stroškovnih gonilnikov, pripravo strategij za izboljšanje, ki vplivajo tako na stroškovne gonilnike kot tudi stroške, ter za doseganje zmanjšanja stroškov v celotni dobavni verigi.

Vprašanje razmerja med javnim in zasebnim je imanentno politična odločitev. Ne glede na to odločitev je za vodenje in upravljanje obeh podsistemov zdravstvenega sistema nujno in ključno uskladiti prehajanje pacientov in zdravnikov s sodelavci iz enega podsistema v drugega in nazaj.

Iskanje primernih kandidatov za odbore

Glede na zgoraj opisane naloge odborov z definiranjem idealnega profila po načelih sodobne kadrovske stroke se izvede iskanje primernih kandidatov za odbore:

Predsednik sveta naj bo ugleden in uspešen voditelj z izkušnjami iz upravljanja po velikosti primerljive družbe iz gospodarstva ali javnega zavoda. V univerzitetni akademski bolnišnici UOH iz Odense na Danskem je bil predsednik nadzornega organa predsednik multinacionalke Danfoss, ki je ravno takrat uvajala »principe vitkosti«, saj je to od njih zahteval svetovni trg. Bil je pobudnik tega pristopa tudi v akademski bolnišnici, ki jo je nadziral. Ugled je prvi pogoj, da ti drugi sledijo, saj sprememb ni mogoče zaukazati! Morebitni strah in očitki, da je namesto pacienta na prvem mestu dobiček, so v takem primeru neutemeljeni.

Predsednik odbora za strategijo in upravljanje človeških virov naj bo kadrovski direktor iz uglednega primerljivega podjetja ali zavoda, ugleden zdravnik ali medicinska sestra s poznavanjem svetovnih trendov v medicini, ki so v podporo postopku načrtovanja, ali menedžer z opravljenim MBA in izkušnjami iz načrtovanja v večjem uglednem podjetju ali zavodu.

Predsednik odbora za kakovost in učinkovitost ter varnost pacientov naj bo idealno direktor kakovosti po velikosti primerljivega podjetja ali zavoda, s člani, ki se ukvarjajo s kakovostjo in varnostjo pacientov, procesov in poslovne informatike iz po velikosti primerljivih uglednih podjetij in zavodov.

Predsednik odbora za gospodarnost uporabe finančnih in materialnih virov pa naj bo finančni direktor s člani, ki pokrivajo nabavo, vzdrževanje iz po velikosti primerljivih uglednih podjetij in zavodov.

Imenovanje vodstva in članov uprave

Svet na podlagi zapisanih ključnih nalog in meril imenuje vodstvo in člane uprave.

Kot primer strukture uprave predlagava ogled »Kritičnih dejavnikov poslovanja« (neljubi dogodki) in »Ključnih dejavnikov uspešnosti« (varne, kakovostne in učinkovite storitve) po zgledu sistema TQM korporacije Hewlett-Packard (objavljeno v knjigi Total Quality Essentials avtorja Sarva Singha Sojna).

V Avstriji je praksa, da bolnišnico vodi ugleden in izkušen zdravnik s pomočnikom za podporne funkcije (tako kot v gospodarstvu CEO in COO), da podjetje vodi predsednik z osnovno izobrazbo s tega področja, ki se je izobraževal iz poslovnih ved, ter izkušnje pridobival s horizontalnim kroženjem in vertikalnim napredovanjem v procesih izbire vodilnega kadra.

Pri kadrovskem profilu generalnega direktorja, primeri profilov so vidni v vsakem mednarodnem razpisu za direktorja mreže kliničnih centrov, objavljenem na spletu, je treba upoštevati različno poslanstvo akademskih in splošnih bolnišnic. Akademske so izobraževalne in raziskovalne institucije ter izvajajo najtežje posege (mrežni tip organizacije), medtem ko so splošne bolnišnice osredotočene na izvajanje vrhunskih storitev v svojem okolju (procesni tip organizacije), kar pomeni različne poudarke pri njihovem vodenju in upravljanju. Na primer, akademsko AKH na Dunaju v Avstriji vodi ugleden zdravnik z znanjem in izkušnjami iz vodenja in upravljanja, infrastrukturo v celoti pa izvaja za to dejavnost specializirano podjetje Vamed; dansko OUH vodi menedžer z desetletnimi izkušnjami vodenja primerljivih organizacij javnega sektorja pri zelo samostojnih enotah.

Tehnologija bolnišnice je medicinska doktrina, zato mora biti strokovni direktor ugleden zdravnik skupaj s predstavnico nege, ki sta skupaj odgovorna za kakovost in varnost storitev, s pomočjo direktorja, zadolženega za procese in informatiko, pa tudi za njihovo učinkovitost. Za primerno motiviranost in usposobljenost ter razvoj osebja skrbi kadrovska direktorica, za ustrezno razmerje med kakovostjo in ceno potrebnega materiala ter opreme skrbi direktor nabave; direktor vzdrževanja skrbi, da stavba in njena oprema ustrezata osnovnemu procesu diagnoze in zdravljenja (pametna bolnišnica). Naloge so kot primer podrobno opisane v vprašalnikih EFQM/Phillips za ocenjevanje funkcij in so lahko orodje za ocenjevanje uspešnosti direktorjev!

Sklep

Iz zapisanega generičnega teksta o izboljšanju delovanja svetov in uprav zavodov ter agencij javnega in zasebnega zdravstva je v statutih, pravilnikih in delovnih navodilih treba:

– natančno določiti vsebine za delo svetov in uprav v konkretnih tipih javnih zavodov, kot so zdravstveni domovi, splošne bolnišnice, terciarni raziskovalni klinični centri in državne agencije tipa ZZZS, NIJZ in druge agencije,

– natančno zapisati vrednote, merila, cilje, naloge in izvedbe postopkov izbora članov svetov in uprav javnih zavodov ter agencij tistim, ki jim zakon podeljuje mandat, da izbirajo in imenujejo člane svetov in uprav,

– natančno zapisati zahtevana znanja, usposobljenost, izkušnje, osebnostne lastnosti in stopnjo zavesti za kandidate za člane svetov in uprav, med katerimi lahko izbirajo mandatarji ter jim podelijo jasno zapisane odgovornosti in pooblastila.

Politika delovanja zdravstvenega sistema je predmet odločitev državljanov, državnega zbora in državnega sveta ter vlade, posledično pa tudi skupščin zavodov. Z razvojem in spremembami zakonov, ki jih bo prinesla javna razprava o zdravstveni politiki, se ustrezno razvijajo in dopolnjujejo tudi statuti in pravilniki delovanja svetov in uprav kot strokovnih organov vodenja in upravljanja v zavodih in agencijah.

***

Dr. Tomaž Schara, Miro Germ.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.