Na prekinitev pogajanj o plačah v zdravstvenem stebru, ki bi morala biti danes, so se kritično odzvali tako v zdravniških organizacijah kot v reprezentativnih sindikatih zdravstva in socialnega varstva. Zaradi odpovedi dveh terminov so ogorčeni. Opozarjajo, da se razmere v javnem zdravstvu zaradi odhodov zaposlenih iz dneva v dan poslabšujejo.

Vlada je današnji termin za pogajanja odpovedala zaradi interpelacije, prihodnjo sredo pa zaradi tega, ker je naslednji dan praznik. Nadaljevanje pogajanj bo po praznikih, je pogajalcem sporočila vlada.

Danijel Bešič Loredan je v imenu vlade napovedal dokončanje pogajanj o plačnem stebru do 1. junija. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Pogovori izgubljajo smisel

»Pogovori, v katerih se postavlja termine le zato, da se jih krši, izgubljajo smisel. Dva meseca in pol od začetka pogajanj, pol meseca po roku za predstavitev rešitev, ko bi morala biti usklajena rešitev že vložena, vlada aktivnosti odpoveduje. Glede na začrtan rok – 1. junij – bi morali zadnji mesec usklajevati le še detajle. Namesto tega ostajamo brez osnovnih obrisov, kako naj bi bil videti nov plačni sistem v zdravstvu in socialnem varstvu,« so zapisale v odzivu zdravniške organizacije.

Zdravniki poudarjajo, da odlašanje z ureditvijo zdravstvenega stebra še dodatno spodbuja zdravnike in druge zaposlene k odhodom iz javnega sektorja. »Ljudje gredo tja, kjer je bolje, v javnem zdravstvu pa se nič ne spremeni,« je opozoril eden izmed zdravnikov v bolnišnici, ki jo je v zadnjem letu zapustilo enajst specialistov.

Zdravniki in drugo osebje zapuščajo javni sektor

Vzroka za odhode zdravnikov in zobozdravnikov iz javnih zavodov sta znana in se »rešujeta« že vrsto let, so navedli zdravniki. Ugotavljajo, da odlašanje z reševanjem težav pomeni še več zdravnikov in drugega osebja, ki zapustijo javne zavode in s tem še manj dejavnosti v javnih zavodih.

»Vsak dan ohranjanja trenutnega stanja stopnjuje njegovo degradacijo, ki se odraža v delnih in polnih odzaposlitvah zdravnikov, zobozdravnikov in ostalega zdravstvenega kadra po celotni državi. Da bi ustavili ta trend, bo treba pripraviti bistveno več od kozmetičnih popravkov dokazano nekonkurenčnega enotnega plačnega sistema, na katere napeljujejo doslej predstavljene posamezne vladne rešitve,« so kritični do predlogov vlade.

Zdravniki in drugo osebje zaradi neurejenih razmer odhaja iz javnega sektorja. FOTO: Brane Piano/Delo

Prazne obljube vlade

Zdravniki obljubam vlade ne verjamejo več. Zahtevajo, da vladna stran še v tem mesecu predstavi celovit predlog vsebin zdravstvenega plačnega stebra, vključno s tarifnim delom. »S tem bo dan jasen signal prebivalstvu in zaposlenim v zdravstvu, v katero smer bo šel javni zdravstveni sistem. S tem bo olajšana odločitev vsem tistim, ki še vztrajajo v sistemu z upanjem na obljubljene spremembe,« so zapisali v dopisu, pod katerega je podpisanih vseh sedem zdravniških organizacij.

Vlada ne razume 

Prav tako kritični so v sindikatih zdravstva in socialnega varstva: »Na sindikalni strani vladno enostransko odločitev o odpovedi pogajanj obžalujemo. Razumemo sicer, da je treba termine pogajanj prilagajati, a hkrati poudarjamo, da z vladne strani nismo prejeli predloga po uskladitvi katerega drugega termina seje,« sporočajo v dopisu, ki ga je podpisalo osem predsednikov reprezentativnih sindikatov javnega sektorja.

 FOTO: Blaž Samec/Delo

V nadaljevanju opozorijo na nerazumevanje vlade: »Njihovo potezo razumemo kot vladno nerazumevanje pomena iskanja rešitev za ureditev razmer v zdravstvu in socialnem varstvu. Hkrati opozarjamo, da časovna stiska, v kateri se bomo zaradi zamika pogajanj zagotovo znašli, ne bo pozitivno vplivala na kvaliteto dogovorjenega in ne bomo prevzeli bremena za nastalo situacijo, saj je odgovornost zgolj in samo na vladni strani.«

Za dogovor potrebna dva

Iz sindikatov sicer sporočajo, da so v sindikatih zdravstva in socialnega varstva pripravljeni še naprej tvorno sodelovati pri postavljanju novega plačnega sistema, ki bo zagotavljal ustreznejše vrednotenje dela vseh zaposlenih v dejavnosti, strokovnih delavcev, podpornih služb in direktorjev, hkrati pa poudarjajo, da sta za vsak dogovor potrebna (najmanj) dva.

Odpoved pogajalskih terminov zmanjšuje možnost dobrega dogovora do 1. junija. FOTO: Jure Eržen/Delo