V tujini dostopne nogometne tekme, pri nas niti predvolilna soočenja

Ljubljana – V tem tednu Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS) s 13 lokalnimi društvi po celi Sloveniji organizira teden naglušnih. Medtem ko se drugod po svetu naglušni veselijo podnaslovljenih tekem svetovnega prvenstva v nogometu, se namreč pri nas zatakne že pri osnovah, kot je dostop do televizijskih in radijskih predvolilnih soočenj.

Osrednji dogodek tedna naglušnih bo jutrišnja konferenca Mednarodne zveze naglušnih IFHOH z geslom »Dostopnost odstrani vse ovire«. Naglušnih je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije zmeraj več: na svetu že 362 milijonov, od tega v Evropi več kot 52 milijonov, v Sloveniji jih lahko naštejemo okoli 150.000.

Število okvar sluha zelo narašča predvsem pri populaciji, starejši od 50 let, in pri mladostnikih. Slednji so temu podvrženi zaradi hrupne tehnologije, nam pojasni podpredsednik ZDGNS Boris Horvat. V otroški dobi se z izgubo sluha sooča 3 do 5 odstotkov prebivalstva, v starostni skupini od 18 do 45 let okoli 15 odstotkov, med 45. in 65. letom 30 odstotkov, po 65. letu pa že skoraj vsaka druga oseba.
 

Težka pot k samopriznanju

Izgubo sluha posameznik vse prevečkrat skriva, pojasnjuje Horvat. Študije kažejo, da do ustreznega samopriznanja mine tudi do sedem let. Podpredsednik ZDGNS, ki se je tudi sam soočal s težavo, pravi, da premagovanje izgube sluha lahko razdelimo na tri faze. Prva je faza samopriznanja, druga iskanje primernega slušnega aparata, tretja pa privajanje nanj.

Mnogi obupajo že v prvi fazi. Raje se zaprejo vase in so jezni na svet, ki jih ne razume. Nekateri obupajo v drugi fazi, ker je pot povezana tudi z določenimi finančnimi izdatki. Marsikateri pa prvi dve fazi prebrodijo, nato pa naletijo na težave pri uporabi tehničnega pripomočka, ki zahteva obilo vztrajnosti in samopremagovanja, poudari Horvat. Slušni aparat je namreč po njegovih besedah na začetku velik šok, ki lahko traja več mesecev.
 

Komercialne televizije k podnaslavljanju niso zavezane, javne se izmikajo

Horvat tudi opozarja, da so v potekajoči volilni kampanji na mnogih televizijskih postajah predvolilna soočenja naglušnim v večini nedostopna. »Že leta in leta opozarjamo in protestiramo proti takšni diskriminaciji naglušnih volivcev, pa se žal nič ne premakne. Dejstvo je, da komercialne TV-postaje k podnaslavljanju oddaj še niso zakonsko zavezane, medtem ko bi pa RTV Slovenija kot javna TV-hiša to morala početi, pa je večni izgovor finančne narave.«



Problem jim predstavljajo tudi zdravstveni domovi, kjer paciente še vedno pokliče sestra, pa svojega imena ne slišijo po zvočniku. Preprosta rešitev bi lahko bili ekrani z vrstnim redom čakajočih, predlaga Horvat. Podobno velja tudi za sodišča, občine, pošte, šole, knjižnice, zavode za zaposlovanje, kulturne ustanove. »Vem, kako zoprno je biti v dvorani, kjer se vsi smejijo šalam in dovtipom, jaz pa pojma nimam, čemu se smejijo,« osvetli Horvat, ki se je z okvaro sluha soočal že v otroških letih.

V Zvezi društev si želijo tudi podnaslovljene produkcije slovenskih nadaljevank in serij. Dostopnost bi bila v sodobnem tehnološkem obdobju tehnično povsem rešljiva zadeva, meni sogovornik, a največja ovira je človeški faktor: »V letošnjem letu bo potekala tudi najpomembnejša postranska zadeva na svetu, svetovno prvenstvo v nogometu. Medtem ko se mnogi naglušni po svetu veselijo neposrednih prenosov tekem, ki bodo opremljene s podnapisi, mi v Sloveniji še vedno bijemo bitko, da bi nam bile vsaj volitve dostopne in razumljive.«