Vzorce testov analizirajo dan in noč, zaposleni delajo do 14 ur dnevno

19.05 Vzorce testov analizirajo dan in noč, zaposleni delajo do 14 ur dnevno

Zaposleni na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo (IMI) delajo na skrajnem robu svojih zmožnosti, od 12 do 14 ur dnevno, je v izjavi za medije opozoril predstojnik IMI Miroslav Petrovec. IMI je eden od dveh laboratorijev, ki analizirata večino vzorcev za PCR-testiranje na koronavirus v Sloveniji.                                 

Vzorce za PCR-testiranje vsak dan sprejemajo do 19. ure. Zaradi izjemnih obremenitev jih nato analizirajo preko noči. Aparature za analizo tako delajo praktično nepretrgoma, zato se pogosto pokvarijo. Ob tem je pojasnil, da je IMI pravzaprav izobraževalna inštitucija, ki je kot taka del ljubljanske univerze. Analiza vzorcev PCR-testov je torej dodatek k njihovemu osnovnemu pedagoškemu delu. 

Na IMI trenutno v povprečju vsak dan analizirajo od 5000 do 6000 vzorcev za PCR testiranje. V prejšnjem tednu so zaradi povečanih potreb na posamezen dan analizirali tudi 9000 vzorcev, pred epidemijo pa so se dnevne zmogljivosti gibale okrog 1000, največ 1500 vzorcev.

18.00 V Angliji dve tretjini pozitivnih na koronavirus že preboleli covid-19

Londonski Imperial College je danes objavil rezultate študije, po katerih sta skoraj dve tretjini ljudi, ki so bili januarja v Angliji pozitivni na koronavirus, pred tem že preboleli covid-19, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V Angliji je trenutno prevladujoča različica omikron.

V okviru programa React, obsežne študije, ki meri razvoj prenosa virusa v populaciji, so med 5. in 20. januarjem 2022 na domove prostovoljcev v Angliji poslali 100.000 testov PCR. Od 3582 ljudi, ki so bili pozitivni, jih je 64,6 odstotka izjavilo, da so covid-19 pred tem že preboleli. Med analiziranimi pozitivnimi vzorci je bil omikron odkrit v 99 odstotkih.

Teh primerov tehnično ni mogoče imenovati ponovne okužbe, ker je lahko posameznik dvakrat pozitiven na isto okužbo, je po poročanju britanskega časnika The Telegraph pojasnil direktor programa REACT Paul Elliott, sicer profesor epidemiologije in medicine javnega zdravja na Imperial College v Londonu.

V Združenem Kraljestvu v zadnjih dneh beležijo dobrih 90.000 okužb s koronavirusom na dan, kar je precej manj kot na vrhuncu na začetku meseca, ko so beležili tudi čez 200.000 okužb v 24 urah.

16.45 V šempetrski bolnišnici prisiljeni skrčiti program dela in operacije

V šempetrski bolnišnici je prvič po 15. decembru lani na covidnem oddelku znova 40 bolnikov, od tega šest na intenzivnem oddelku. Zaradi številnih bolniških odsotnosti so morali skrčiti program dela in odpovedati naročene operacije. Po besedah strokovne direktorice Dunje Savnik Winkler so imeli v zadnjem tednu nekaj vdorov koronavirusa v bele cone.

Velike težave za šempetrsko bolnišnico predstavlja obolevanje zaposlenih. »Danes je iz tega naslova odsotnih kar 120 zaposlenih na področju zdravstvene nege, nekaj jih je zbolelo za covidom-19, nekaj jih ima druga obolenja, nekateri pa so odsotni zaradi nege otrok ali druge višje sile. Ta delež je tako visok, da je ponovno zahteval krčenje programa dela v bolnišnici,« je v današnji izjavi za medije dejala Savnik Winklerjeva.

S četrtkom tako odpovedujejo vse naročene operacije do okvirno 4. februarja, ko bodo operirali le nujna, urgentna stanja bolnikov. Zmanjšali bodo tudi število specialističnih ambulant, ostali bodo le nujne kontrole in pregledi predvsem za onkološke in travmatološke bolnike. Vse bolnike so o odločitvi obvestili v torek.

Splošna bolnišnica Franca Derganca v Šempetru je primorana krčiti program dela in operacije. FOTO: Katja Željan

16.00 Združenje svetov delavcev svari pred »prikrito uvedbo obveznega cepljenja«

Združenje svetov delavcev (ZSDS) nasprotuje predlogu pravilnika o določitvi programa cepljenj in zaščite z zdravili za leto 2022, ki ga je pripravilo ministrstvo za zdravje in je trenutno še v medresorskem usklajevanju. Predsedstvo ZSDS namreč meni, da gre za prikrito uvedbo obveznega cepljenja za zaposlene. Sporno je zlasti, da tako kroga zavezancev kot tudi sankcij za morebitno odklonitev cepljenja prepušča posameznim delodajalcem in njihovim splošnim aktom. Delodajalci bi delavce tako lahko celo odpustili, če bi te zavrnili cepljenje. »Na ta način v nobenem primeru ni mogoče in pravno dopustno sankcionirati delavcev »anticepilcev«, pa naj se z njimi strinjamo ali ne,« so zapisali v ZSDS.

14.06  V UKC Maribor porast števila bolnikov s covidom-19 in odsotnih zaposlenih

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor je v zadnjem tednu naraslo število bolnikov s covidom-19, vedno več je zaradi okužb in karanten odsotnih zaposlenih. Samo v ponedeljek so potrdili 43 novih okužb med zaposlenimi, zato strokovni direktor Matjaž Vogrin ocenjuje, da bo kadrovski izpad v prihodnje še večji. Trenutno je v UKC Maribor hospitaliziranih 128 bolnikov s covidom-19, kar je 27 več kot pred nekaj več kot tednom dni. V enotah za intenzivno zdravljenje je 26 bolnikov s covidom-19, kar je podobno število kot v prejšnjih dneh, na akutnem oddelku je 99 bolnikov, preostali so v kliniki za pediatrijo ali porodnišnici.

Med 26 bolniki na intenzivnem zdravljenju jih ima 22 covidno pljučnico. »V glavnem gre za bolnike, ki so bili okuženi s sevom delta,« je na današnji novinarski konferenci v Mariboru pojasnil Vogrin. Na akutnih oddelkih je 44 oseb s covidno pljučnico, preostali so tam zaradi drugih bolezni. Kritična je predvsem kadrovska slika. Okoli 300 zaposlenih je razporejenih na covid delovišča in tako manjkajo na delovnih mestih za oskrbo drugih bolnikov. Zaradi okužbe s koronavirusom, karantene ali izgorelosti manjka še 887 zaposlenih, kar po Vogrinovih besedah pomeni izpad okoli 1200 ljudi, kar je velika številka. Med odsotnimi je 11 anesteziologov, zato je težko izvajati operativni program.

FOTO: Alex Halada/AFP

13.37 NLZOH: Zamude nastajajo občasno

Iz nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) so za STA sporočili povprečne pretočne čase pri PCR-testiranju. Gre za podatke, ki kažejo na čas analize vzorcev za PCR-testiranje. Po trenutno veljavnem protokolu PCR-testiranja so pristojni najdaljši čas analize vzorcev za PCR-testiranje s 24 podaljšali na 48 ur, a kljub temu občasno menda še vedno nastajajo zamude.

Pri 14.992 v torek sprejetih vzorcih za PCR-testiranje je po navedbah NLZOH povprečni pretočni čas znašal do 20 ur. Pri 92 vzorcih je bil presežen čas 48 ur. Od tega pri 90 vzorcih za eno uro, pri enem vzorcu pa za dve uri. Še prejšnji petek pa je bil pri 8534 sprejetih vzorcih za PCR-testiranje čas 48 ur presežen pri desetih odstotkih vzorcev. Maksimalni pretočni čas pri posameznem vzorcu je znašal tudi do 60 ur.

12.37  Avstrija v ponedeljek odpravlja zaprtje za necepljene

Po več kot dveh mesecih se bo v ponedeljek v Avstriji končalo zaprtje javnega življenja za necepljene proti covidu-19, je danes napovedal kancler Karl Nehammer. Ob visokem številu okužb – v zadnjem dnevu so jih prvič potrdili več kot 30.000 – sicer na številnih področjih še naprej ohranjajo pogoj cepljenja ali prebolelosti. Kot je dejal Nehammer, je bilo zaprtje za necepljene ukrep, ki je mnogim otežil življenje, a je bil iz zdravstveno-političnih razlogov nujen. Zdravstveni minister Wolfgang Mückstein je k temu dodal, da je ukrep čez božič in novo leto deloval, zdaj pa so skupaj s svetovalno skupino sklenili, da neposredne grožnje preobremenitve intenzivnih enot trenutno ni.

Necepljeni sicer ostajajo v javnem življenju precej omejeni, saj na skoraj vseh področjih javnega življenja še naprej ostaja veljaven pogoj PC (prebolel, cepljen), vključno s trgovinami z nenujnimi potrebščinami. Bodo pa lahko necepljeni od ponedeljka svoje domove zapuščali tudi brez nujnega razloga. Tudi gostinski obrati se bodo morali še naprej zapirati ob 22. uri. Novi koronavirus se sicer v Avstriji še naprej hitro širi. V zadnjih 24 urah so potrdili nekaj več kot 34.000 okužb, prvič doslej več kot 30.000. Sedemdnevna incidenca okužb na 100.000 prebivalcev znaša več kot 2000. V prihodnjih dveh tednih naj bi število okužb na dnevni ravni doseglo 40.000, je danes dejal Nehammer.

FOTO: Blaž Samec/Delo

10.44  Smučišča v Furlaniji-Julijski krajini omejila število smučarjev

Zaradi ponovne rasti števila okužb z novim koronavirusom je italijanska dežela Furlanija-Julijska krajina od začetka tedna obarvana oranžno, posledično so na smučiščih omejili število smučarjev. Ko bo maksimalno število doseženo, na blagajnah ne bodo več prodajali smučarskih vozovnic, piše na spletnih straneh upravljalca smučišč v regiji. V oranžni coni je treba omejiti število smučarjev, da bi se izognili gneči ter vrstam pred žičnicami in blagajnami, piše na spletni strani družbe PromoTurismoFVG, ki upravlja s smučišči v Furlaniji-Julijski krajini. Na podlagi analize podatkov za tekočo sezono in ob upoštevanju posebnosti posameznega smučišča so zato določili maksimalno število dnevnih vstopov na posamezno smučišče.

09.40  V torek potrdili rekordnih 17.491 okužb

Ob 22.924 PCR-testih so včeraj potrdili rekordnih 17.491 okužb, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Delež pozitivnih je 76,3-odstoten. Poleg tega so opravili še 92.965 hitrih antigenskih testov. Trenutno je v državi 136.355 aktivnih primerov okužbe, sedemdnevno povprečje znaša 11.808.

V torek so potrdili največ okužb doslej. Prejšnje najvišje dnevno število potrjenih okužb je bilo doseženo to soboto, ko so jih potrdili skoraj 14.000. Visoko število okužb, 12.772, so potrdili tudi v ponedeljek.

Predolgo čakanje na izvid testiranja PCR

Število aktivnih primerov okužb se je v primerjavi z dnevom prej povišalo za 10.104. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov je v primerjavi s predhodnim dnem višje za 750. Število potrjenih primerov v zadnjih 14 dneh na 100.000 prebivalcev znaša 6463, kar je 481 več kot dan prej. V bolnišnicah se zdravi 670 bolnikov s covidom-19, 127 na intenzivni negi. Včeraj je umrlo 14 bolnikov s covidom-19.

Po podatkih vlade je z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 trenutno cepljenih 1.259.877 ljudi, kar predstavlja 60 odstotkov populacije. Z vsemi odmerki je cepljenih 1.207.606 ljudi, kar je 57 odstotkov prebivalstva.

Med starejšimi od 18 let je s prvim odmerkom cepljenih 70 odstotkov prebivalstva, z vsemi odmerki pa 67 odstotkov. S prvim odmerkom je cepljenih 80 odstotkov starejših od 50 let, z vsemi pa 78 odstotkov. Poživitveni odmerek je po aktualnih podatkih prejelo 575.750 ljudi.