V Pomurski in Podravski regiji so bili potrjeni prvi trije primeri okužbe z virusom Zahodnega Nila letos, dva so sprejeli na oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Maribor. »Eden je imel blažji potek in je že odpuščen, drugi ima nekoliko težji potek, določene zaplete, ni pa življenjsko ogrožen,« je za STA povedala predstojnica oddelka Božena Kotnik Kevorkijan. »Predvsem je zanimivo to, da sta se okužila pri nas, to so torej avtohtone okužbe, niso vnesene iz tujine,« je dodala.

Virus se je sicer v Sloveniji pojavil po petih sezonah. Kot so pojasnili na NIJZ, so 30 avgusta prejeli obvestilo Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, da so potrdili okužbo pri treh osebah iz severovzhodnega dela Slovenije. V približno 80 odstotkih okužba sicer poteka brez simptomov. 

O okužbah bo danes ob 14. uri izjavo za medije podala višja zdravnica specialistka Eva Grilc.

Do letos več let ni bilo takšnih primerov, je v sporočilu za javnost zapisal NIJZ; v letih 2013 in 2017 so prejeli po eno prijavo ter v letu 2018 pet. V državah Evropske unije in sosednjih državah so se primeri okužb z omenjenim virusom v letu 2024 začeli pojavljati zgodaj v sezoni. Letos tako o pojavu bolezni poročajo Italija, Avstrija, Madžarska, Hrvaška, Španija, Francija, Bolgarija, Nemčija, Romunija in druge evropske države: Srbija, Albanija in Kosovo.

Na Hrvaškem primeri okužbe z virusom Zahodnega Nila, ki ga prenašajo komarji

Čeprav države, ki so v slovenski soseščini, poročajo o okužbah, so regije s potrjenimi primeri na Hrvaškem (v oseško-baranjski županiji), v Avstriji (okolica Dunaja in proti slovaški meji) in na Madžarskem (severne regije) precej oddaljene od slovenske meje, so še navedli v NIJZ. »V Italiji pa so potrdili primere v Furlaniji - Julijski krajini, kar je blizu Slovenije.«

Večina okuženih ljudi ne kaže znakov bolezni ali pa imajo simptome podobne gripi, kot so vročina, glavobol, bolečine v mišicah in utrujenost. V nekaterih primerih ima lahko bolezen hud potek, vključno s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema. Večina klinično zaznanih okužb se pojavlja od sredine julija do konca septembra, so pojasnili pri NIJZ. »Pojavljanje bolezni je odvisno od številnih dejavnikov, kot so prisotnost in aktivnost prenašalcev (komarjev) ter naravnega rezervoarja virusa (ptice). Naravne danosti v Sloveniji omogočajo obstoj prenašalca.«

Virus se na človeka običajno prenaša s pikom okuženega komarja (rodu Culex). Komarji prenašalci se okužijo ob sesanju krvi okuženih ptic, sam stik s pticami, kot so dodali pri NIJZ, pa ne predstavlja tveganja za prenos. »Drugi načini prenosa so redki in vključujejo prenos prek transfuzije krvi in komponent ter darovanih organov, kar je mogoče, vendar izjemno redko. Mogoč je prenos z matere na nerojenega otroka in prenos prek materinega mleka.« 

Čas od okužbe do pojava bolezni je običajno od tri do 14 dni po okužbi. Cepiva, ki bi preprečilo okužbo z virusom Zahodnega Nila pri ljudeh, ni.

NIJZ je leta 2019 pripravil načrt pripravljenosti na morebitne izbruhe okužb z virusom Zahodnega Nila. Ta vključuje spremljanje širjenja virusa, obveščanje javnosti, zgodnjo prepoznavo in diagnostiko okužb ter ukrepe za zagotavljanje varne preskrbe s krvjo.