V skrbi za starostnike več kot le dodatne postelje

Ljubljana – Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve bo predvidoma konec junija objavilo razpis za podelitev koncesij za 1100 mest v domovih za starostnike. Poleg tega napovedujejo, da bodo v prihodnjem obdobju zagotovili okoli 600 postelj iz podeljenih, a nerealiziranih koncesij leta 2018. S tem bodo vsaj nekoliko ublažili stiske zaradi povečanih potreb po domskem varstvu, v skrbi za starejše pa bo treba narediti še veliko več.

Predmet razpisa bodo storitve institucionalnega varstva za starejše za okoli 1100 mest, koncesije bodo podeljene z odložnim pogojem, za obdobje 40 let in začetkom dela leta 2022. Še prej naj bi »oživele« leta 2018 podeljene koncesije za okoli 600 mest.



Od prejšnjega ponedeljka pa domovi spet – po prepovedi zaradi epidemije – sprejemajo nove stanovalce. Na ministrstvu ocenjujejo, da je v njih prostih okoli 800 postelj in vsaj toliko ljudi po njihovi oceni potrebuje takojšnji sprejem. V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, kjer vodijo centralni sistem čakajočih, podatka o številu prostih mest nimajo, saj ga izvajalci med epidemijo niso sporočali. Zdaj tudi še ni jasno, koliko ljudi bodo dejansko lahko na novo nastanili, saj so bila prvotna navodila ministrstva za vzpostavitev tako imenovanih sivih in rdečih con za primer suma na okužbo s covidom-19 za marsikateri zavod neizvedljiva. Za nekatere domove bi to pomenilo, da bi morali pustiti skoraj desetino postelj praznih. Po več pogovorih med predstavniki ministrstva in domov slednji pričakujejo nove, nekoliko prilagojene smernice za sprejem na začetku prihodnjega tedna.



Dobrodošla novica za izvajalce institucionalnega varstva pa je, da jim je vlada z v petek sprejetim tretjim paketom za blažitev posledic epidemije zagotovila plačilo stroškov za nezasedene kapacitete zaradi prepovedi nastanitve novih stanovalcev med karanteno. Državni proračun bo plačal oskrbnino v višini stroška oskrbe v standardni dvoposteljni sobi. Finančna ocena za okoli 800 postelj je 1,3 milijona evrov. V skupnosti zavodov podpirajo gesto države, a opozarjajo, da je zaradi epidemije nastalo še veliko drugih stroškov, ki utegnejo marsikateri dom potegniti v rdeče številke.

Izkušnje za morebitni drugi val

V okoli desetih odstotkih domov – natančneje v 14 od 102 – so imeli okužbe z novim koronavirusom. »Večinoma so jo uspešno omejili, v petih se je nekoliko bolj razširila, najbolj v Metliki, Šmarju pri Jelšah in Ljutomeru. Ti domovi so bili tudi 'kolateralna žrtev' lokalnih epidemioloških razmer, zato se izogibam poimenovanju, da so bili domovi žarišča okužb,« je komentiral Janez Cigler Kralj, minister za delo, družino in socialne zadeve.



Po njegovih besedah izkušnje kažejo, da so bili uspešnejši pri omejevanju širjenja okužb v tistih zavodih, kjer so na covid-19 pozitivnega stanovalca lahko takoj umaknili bodisi v bolnišnico bodisi v dislocirano enoto. Na ministrstvu pripravljajo delovno skupno, ki bo pregledala vse dobre prakse in pripravila načrt za primer morebitnega drugega vala epidemije – določili bodo protokole in usmeritve za varnost ter zaščito uporabnikov in zaposlenih in tudi za to, da bi v domovih lahko ohranili normalno življenje. »Iščemo rešitev v smislu negovalnih bolnišnic oziroma kapacitet, ki bi jih pripravili za vsako regijo za primer drugega vala, kamor bi lahko prestavili pozitivne stanovalce,« je napovedal Cigler Kralj. Strinja se, da je v domovih finančni in kadrovski primanjkljaj velik, kar je kriza zaradi koronavirusa še posebej razkrila. »Naša odgovornost je, da nekaj naredimo za ustrezno podporo domovom, da bomo ob morebitnem drugem valu v jeseni bolje pripravljeni,« se je zavezal minister.



Po mnenju Naceta Kovača, predsednika Socialne zbornice Slovenije, so prav zaradi truda zaposlenih v domovih ohranili varnost in zdravje stanovalcev. »Večjo pozornost moramo nameniti ureditvi bivanjskih razmer v domovih, normativom, hkrati pa je treba več finančnih sredstev usmeriti v ureditev pomoči in podpore starejšim na njihovem domu,« je opozoril Kovač. Prepričan je, da bo za kratko- in dolgoročne rešitve nujno sodelovanje ministrstev za delo in za zdravje, in sicer tudi za sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi, sicer se razmere ne bodo spremenile.