V koaliciji obljubljajo izboljšave

Ljubljana – Poslanci so dane začeli prvo obravnavo predloga zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki, kot izhaja iz predvidenega časa za razpravo – rezervirali so si sedem ur in pol –, vzbuja precej pomislekov. Ne le opozicija, za zdaj so nezadovoljni tudi socialni partnerji, ki niso bili vključeni v snovanje predloga. Premier Janez Janša je poudaril, da bo usklajevanje končnih zakonskih rešitev potekalo vzporedno v državnem zboru in ekonomsko-socialnem svetu.

»V poslanski skupini SDS dajemo obvezo, da bomo vse predloge poslušali in vse dobre predloge pri izboljšavi tega zakona upoštevali,« je te pomisleke naslovil poslanec SDS Marko Pogačnik, sicer prepričan, da je tokratni predlog ustanovitve demografskega sklada – predviden je od leta 2012 – pravilen. Podporo so mu napovedali tudi koalicijski poslanci NSi in SMC, kjer sicer pričakujejo še nekaj izboljšav, ter štirje poslanci Desusa, medtem ko naj bi se po zdajšnji napovedi Jurij Lep na četrtkovem glasovanju vzdržal.

Demografski sklad je poleg ustanovitve urada za demografijo ena od osrednjih koalicijskih točk, zaradi katerih štirje poslanci – Lep bi bil koalicijo pripravljen tudi zapustiti – izpostavljajo, da so zadovoljni z doseženim oziroma še načrtovanim v koaliciji. »V poslanski skupini Desus predlog zakona razumemo kot kompromis med dosedanjimi predlogi, ki so vsi po vrsti imeli enako usodo – ali niso prišli v zakonodajni postopek ali niso bili sprejeti,« je dejal poslanec Desusa Robert Polnar.

Tako so v Desusu po njegovih navedbah tudi revidirali svoje stališče o nujnosti akumulacijske dobe v stališče do potrebe po sprotnem akumuliranju sredstev bodočega demografskega sklada in hkrati delni uporabi donosov za sofinanciranje pokojninske blagajne. Finančni minister Andrej Šircelj je pojasnil, da bi za tekoči transfer v pokojninsko blagajno namenili 40 odstotkov dividend in 40 odstotkov kupnin od prodaje naložb tekočega leta, za sofinanciranje ukrepov družinske politike in politike za skrb za starejše po 10 odstotkov dividend. Za akumulacijo premoženja sklada, kamor naj bi prenesli večino državnega premoženja, bi torej namenili preostalih 40 odstotkov dividend in 60 odstotkov kupnin.

Da ne verjame, da bo koalicija prisluhnila njihovim spremembam in izboljšala predlagani zakon – tako kot jih niso upoštevali pri sprejemanju protikoronskih paketov –, je bila kritična poslanka LMŠ Lidija Divjak Mirnik in izpostavila, da je številne pomisleke izrazila tudi komisija za preprečevanje korupcije, predvsem glede postopkov imenovanja članov uprave in nadzornih organov in s tem pogojev za neodvisnost nacionalnega demografskega sklada. »Ne vem, kako to spremeniti, da bo iz tega, kar je zdaj pred nami, nastal pravi demografski sklad, ki bo imel tudi družbeni konsenz,« je poudaril poslanec SD Dejan Židan in predlagal koaliciji, da se zakon o nacionalnem demografskem skladu umakne, dokler se vsi ne uskladijo, pa ne le v politiki, ampak predvsem predstavniki mladih, zaposlenih in upokojencev.