V projektu Sopa je alkohol opustilo tisoč Slovencev

Alkoholizem je v Sloveniji eden od treh največjih problemov javnega zdravja. Skoraj vsak drugi Slovenec že čezmerno pije. Najdražja bolnišnična oskrba za enega bolnika, povezanega s tveganim pitjem, je lani znašala 181.000 evrov, najdražja psihiatrična obravnava pa 135.000 evrov. Lani so neposredni stroški zdravljenja pitja alkohola pri nas znašali skoraj 50 milijonov evrov.
 
A lanski stroški so le tretjina siceršnjih v naši državi, ki se po popitih litrih na leto uvršča v sam vrh evropskih »mokrih kultur«. Evropska unija skupaj z Norveško in Švico namreč velja za območja, kjer živijo največji porabniki alkohola. Samo vina spije odrasel Slovenec po zadnjih podatkih v povprečju 38 litrov na leto, poleg tega pa še 93 litrov piva in tri litre žganja. A to je le registrirana poraba …

Študija Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) iz leta 2018 je opredelila neposredne zdravstvene stroške pitja alkohola v višini 147 milijonov evrov na letni ravni. Posredni stroški zaradi prometnih nezgod, nasilja v družini … so ocenjeni na dodatnih 81 milijonov evrov, skupaj torej več kot 220 milijonov evrov ali več kot polovica odstotka BDP. To breme je podatkih generalnega direktorja ZZZS Marjana Sušlja celo večje, kot ga ima zdravstvo pri zdravljenju diabetesa. V 2020 se je breme stroškov za zdravljenje zaradi čezmernega pitja alkohola sicer znižalo, kar je po Sušljevem mnenju verjetno posledica zmanjšanega pristopa do storitev in manj povpraševanja po njih.
 

O pitju je treba govoriti

 
Oktobra 2016 smo Slovenci pristopili k projektu Sopa ali Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola; izteče se septembra. Pod »okriljem« projekta, ki ga je vodila Tadeja Hočevar z NIJZ, je pitje opustilo tisoč oseb iz osemnajstih lokalnih okolij.



Kot je Hočevarjeva poudarila na današnji predstavitvi zaključkov projekta, je o alkoholu treba govoriti – in to ne le znotraj štirih sten in ne le takrat, ko gre za tragične posledice, kot denimo v prometnih nesrečah. Pitje alkohola je treba detabuizirati in destigmatizirati. Največje tveganje, da bodo posegli po alkoholu, obstaja za posameznike znotraj posebej ranljivih skupin: za brezposelne, gibalno ovirane, socialno ogrožene, otroke in mladostnike, duševno bolne in senzorno ovirane, to je gluhe, naglušne, slepe in slabovidne.

 
V Gornji Radgoni je pitje opustilo 81 oseb

 
V projekt Sopa je bilo vključenih 450 strokovnjakov, usposobljenih za svetovanje, in 135 strokovnjakov, usposobljenih za informiranje. Neposredno je 288 usposobljenih izvajalcev svetovanja za opuščanje čezmernega pitja alkohola v projektu nagovorilo 50.000 ljudi v osemnajstih lokalnih okoljih. Več kot štiri tisoč ljudi je bilo vključenih v proces opuščanja pitja alkohola; kot rečeno, ga je opustilo skoraj tisoč ljudi oziroma natančno 943, od tega 686 v vzhodni in 257 v zahodni regiji. Najbolj so bile pri obravnavi oziroma svetovanju, da so pacienti opustili pitje, uspešne diplomirane medicinske sestre v ambulantah družinske medicine. Najbolj učinkoviti so bili v Gornji Radgoni, kjer je alkohol opustilo 81 oseb.
 

Varne meje ni

 
Pomembno je vedeti, da vedno obstaja alternativa. Varne meje pri alkoholu ni, vsako pitje prinaša tveganje. Švedsko poročilo o vplivu epidemije na alkoholizem kaže, da alkohol napaja epidemijo, je spomnil direktor NIJZ Milan Krek: »V Sloveniji smo v času epidemije covida-19 prepovedali nakup oziroma prevzem alkoholnih pijač v gostinskih lokalih. Ko bo epidemije konec, bodo na dan prišle vse socialne in ekonomske stiske ter bolj tvegana vedenja, ki predstavljajo tudi nevarnost za razvoj alkoholizma.«
 

Država se bo morala odločiti

 
Namen Sope je bil zmanjšati čezmerno pitje pri odraslih prebivalcih Slovenije ter s tem preprečiti negativne posledice, ki jih ima tvegano in škodljivo pitje alkohola za posameznika in njegove svojce. Stroka ocenjuje, da je bil projekt uspešen in da je kot tak lahko za zgled drugim. Med največjimi dosežki projekta sta tudi mreža strokovnjakov različnih profilov in prenovljen celostni pristop, ki obeta usklajeno sodelovanje različnih strokovnih služb. Kot pravi Sušelj, smo v občutljivem trenutku, ko se bo morala država odločiti, kako doseženo vključiti v obstoječo zdravstveno-socialno strukturo. Ali kot je dejal Milan Krek: »Covid bomo obvladali, ideje Sope pa bodo ostale. Alkohol ne bo odšel sam po sebi, temveč ga lahko obvladamo le s socialnimi in zdravstvenimi programi in celovitim pristopom družbe do tega problema.«