Za težave otrok in mladostnikov ni kriva le permisivna vzgoja

Pred epidemijo je bilo največ diagnoz med mladimi povezanih s prekomerno telesno težo, danes pa prevladujejo težave v duševnem zdravju. A to je le vrh lede gore, kajti, kot pravi v Delovem podkastu Na robu Tatjana Jakovljević, defektologinja in razvojna terapevtka, se simptomatika odstopanja od nevrofizičnega razvoja v vsaki fazi otroškega razvoja izkazuje drugače.

Anksioznost in depresija nastopita v mladostniškem obdobju, a težave se kažejo že prej, kajti izvor imata v nižjih razvojnih fazah otrok. »Nekaj desetletji nazaj smo govorili, da bo otrok, če je imel odstopanja, to že prerasel, ampak stroka danes ugotavlja, da zgodnja odstopanja v razvoju niso mehanizmi, ki jih otrok preraste, ampak se simptomatika odstopanja od nevrofizičnega razvoja le v vsaki fazi izkazuje drugače, v fazi mladostništva z vsemi naraščajočimi diagnozami s področja duševnega zdravja,« pojasnjuje sogovornica.

Porast težav zaradi nevrotoksičnosti

Pred nekaj leti je bila narejena obširna raziskava na večmilijonskem vzorcu otrok in mladostnikov, ki je ugotovila, da več kot polovica vseh diagnoz z nevropsihološkega področja (ADHD, avtizem, senzorne motnje, govorne motnje ...) izhaja iz zgodnjega prepoznavanja ter sistemskih predispozicij za hitro obravnavo in diagnozo. »Porast v preostalih 48 odstotkih pa stroka pripisuje spremembam v sodobni družbi.«

Ključni razlog za porast težav naj bi bil po besedah sogovornice v nevrotoksičnosti: procesirani hrani, vsebnosti mikroplastike v vodi, pomanjkanju gibanja in proste igre, prisotnosti toksinov in kemikalij v dnevnem okolju, uporabi čistil in kozmetičnih sredstev, pesticidih v zemlji, prehajanju elektronskih odpadkov v zemljo ... »Toksini v kombinaciji s sodobnim načinom življenja, kjer malčke že od rojstva naprej nepravilno gibalno vodimo, povzročajo odklone v centralnem živčnem sistemu.«

A če vemo, da otroci večinoma rastejo v enako nezdravem okolju, zakaj potem odstopanj nimajo vsi? »Bolj so težavam podvrženi tisti, kjer je bila nosečnost rizična, kjer so bile težave pri porodu, vemo tudi, da se starost žensk ob porodu bistveno zvišuje, vedno več otrok je oplojenih s postopki umetne oploditve, kjer v otroka preko materinega telesa prehaja vsa hormonska stimulacija, ki jo je prejela. Vse to v samem razvoju ploda pušča posledice, ki vodijo v to, da se živčni sistem razvija v manj zrelo smer.«

Otroci se ne znajo več sami zamotiti

Poleg tega, da otroci že od vrtca dalje, posebej pa v šoli, veliko sedijo in imajo manjšo gibalno stopnjo, pa ima negativen vpliv na razvoj po besedah sogovornice tudi prezgodnja intelektualizacija otrok. »Vodilo naše družbe je, da se otroke intelektualno stimulira v statičnem položaju, ob tem pa se pričakuje, da se z njimi ukvarjajo še odrasli, jim pojasnjujejo, razlagajo ... Takšni otroci sploh ne razvijejo lastnih aktivnosti, saj so tako zelo navajeni pozornosti drugih, da se ne znajo več sami zamotiti. Starši so zato primorani vključiti elektronske varuške, da lahko sploh kaj opravijo doma,« tegobe čedalje večjega števila staršev razloži Tatjana Jakovljević in dodaja, da vse več otrok razvija avtizmu podobne znake. A niso vse vsebine na ekranih enako škodljive.

Jakovljevičeva razloži, da so nekatere vsebine takšne, ki imajo hitre zvočne in slikovne sekvence, bolj škodljive od tistih z nižjimi sekvencami. Zaradi tega je ključno, da ob dejstvu, da so živčni sistemi otrok vedno manj zreli, tako starši predvsem pa kadri v vzgojno-izobraževalnih sistemih, ki tudi vedno bolj pogosto uporabljajo ekrane, poznajo te razlike in izbirajo primerne vsebine. To bi ob tem, da bi vzgojno-izobraževalni sistemi prilagodili način izvajanja programov, da bi se otroci več učili ob gibanju in v naravi, lahko bistveno zmanjšalo težave otrok.