Pameten človek je naredil orodja, da mu pameti ne bo treba uporabljati

V tokratni epizodi Delovega podcasta Na robu gostimo dr. Olgo Markič, raziskovalko in profesorico na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na filozofski fakulteti, ki se ukvarja s področjem filozofije kognitivnih znanosti, argumentacije, filozofije duha, športa in etike kognitivnih znanosti.

Kot pravi, je filozofija zanimiva, ker med drugim preučuje tudi orodje, s katerim mislimo. »Zahodna filozofija poudarja razum, vprašanje pa je, če to zajame vse, o čemer govorimo, ko govorimo o racionalnosti, po kateri se ločujemo od živali, ki so lahko enako uspešne v preživetju kot človek.«

Na podlagi česa se je inteligentnost povečevala v preteklosti in ali v tehnološki dobi še raste? Smo s prihodom vseh mogočih orodji, nazadnje digitalnih, ljudje v svoji pameti napredovali, smo zaradi vse bolj dostopne tehnologije pametnejši ali pa nazadujemo, se upočasnjujemo in uspavamo. »Ker je človek pameten, je naredil orodja za to, da mu pameti ne bo treba uporabljati. Potrebno pa je vedeti, kdaj orodje koristi in kdaj ne. Otroci se morajo naučiti poštevanke, da si v svojem miselnem svetu pridobijo občutke za števila in za prostor, čeprav seveda kasneje uporabljajo kalkulator. Enako bi moralo biti pri pisanju. Ko ljudje nekaj preberejo, morajo sami znati napisati refleksijo. Predpostavka za uporabo orodja mora biti, da imaš predznanje,« pravi sogovornica.

Kaj je logično razmišljanje, ga premorejo vsi ali gre za specifiko, ki ji pri določenem tipu ljudi bolj izražena kot pri drugem, ki se bolj zanaša na intuitivnost?  Kako sploh poteka sklepanje in logično mišljenje? Zakaj nekdo za sklep potrebuje bistveno manj časa kot nekdo drug? Ali nekateri možgani delajo hitreje ali pa se tega da priučiti?

Antonio Damasio, ameriško-portugalski nevro-znanstvenik je po besedah sogovornice pokazal, da čustva igrajo pomembno vlogo v racionalnih občutjih. Čustveni signali nam omogočajo, da pretekle izkušnje, ki so čustvene obarvane, vplivajo na nadaljnje odločitve. Damasio je to dokazoval na primeru pacienta z okvarjenim predfortalnim korteksom. Ker ni imel dostopa do preteklih izkušenj, se ni mogel odločiti o dveh enako dobrih izbirah.

Bi se morali v poplavi lažnih informacij logičnega razmišljanja in argumentacije bolj učiti v šoli in ju vključevati v predmetnike, da bi ljudje pridobili več kritične refleksije do tega kar preberejo in vidijo. Kako lahko ugotovimo ali nekaj drži ali ne? Kakšno vlogo tukaj igra zaupanje? »Poznavanja argumentacije je v šolah premalo. Tudi poznavanja etičnih dilem. Vsem tistim, ki mislijo, da če so zaključili izobraževanje, potem poznajo argumentacijo, rečem, da tudi jaz znam držati teniški lopar in udariti žogico, pa to ne pomeni, da znam igrati tenis. Mislim, da bi morali predvsem tisti, ki se ukvarjajo  z družboslovjem in humanistiko, to znanje malo obnoviti.«

Zakaj se vedno več ljudi poslužuje možganskega dopinga in katere so glavne etične dileme nevroznanosti? »Kave, čaji, različne substance, ki so različnim ljudstvom in šamanom pomagale do spremenjenih stanj, so prisotne že celotno človeško zgodovino.  Tako kot vedno iščemo orodja, ki bi nam olajšala fizično delo, tako imamo tudi željo po tem, da bi nam nekaj olajšalo miselno delo in bi bili dlje budni in zbrani. Z razvojem farmacije so se začela ta sredstva proizvajati tudi na umeten način.«