V obravnavi v domovih niso prepoznali diskriminacije

Ministrstvo za zdravje s priporočilom za pripravo ocen stabilnosti napredovane in neozdravljive kronične bolezni za stanovalce domov za starejše občane v prvem valu epidemije ni kršilo prepovedi diskriminacije. Diskriminatorno niso ravnali niti zdravstveni delavci zavodov, ki so delovali na podlagi priporočil ministrstva, v odločbi ugotavlja Zagovornik načela enakosti.

Lani spomladi, med prvim valom epidemije, je ministrstvo za zdravje zdravstvenemu osebju v domovih za starostnike priporočilo, naj opravijo vnaprejšnje ocene zdravstvenega stanja stanovalcev glede stabilnosti napredovale, neozdravljive kronične bolezni, na njeni podlagi pa so se potem odgovorni zdravniki lahko odločali, ali posameznike, ki so zboleli za covidom-19, napotijo na nadaljnje bolnišnično zdravljenje ali ne.

Številke ne povedo, kje je diskriminacije največ

Razkritje tega priporočila je povzročilo veliko vznemirjenje v javnosti, takega pristopa niti medicinska stroka ni enotno zagovarjala. Maja lani se je na zagovornika načela enakosti Miho Lobnikarja obrnila človekoljubna organizacija, ki ga je opozorila na članek, objavljen v reviji Mladina, iz katerega je izhajalo, da so v okviru ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa zdravstvene institucije neenako obravnavale stanovalce domov za starostnike. Lobnik je zaradi teh navedb uvedel postopek ugotavljanja diskriminacije, v katerem je preverjal, ali so bili stanovalci domov zaradi starosti, zdravstvenega stanja in kraja stalnega prebivanja slabše obravnavani pri dostopu do zdravstvenih storitev.

Na podlagi pojasnil ministrstev za zdravje ter za delo družino in socialne zadeve, Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, zbornice babiške in zdravstvene nege, več bolnišnic, domov in zastopnikov pacientovih pravic tega ni mogel potrditi. »Obsežni odgovori različnih ustanov in organizacij so pokazali, da so bili stanovalci domov za starejše občane, ki so bolnišnično zdravljenje potrebovali in pri katerih je bil tak način zdravstvene obravnave smiseln, nanj tudi napoteni,« je strnil zagovornik in dodal, da posebna organizacija zdravstvene oskrbe v teh socialnovarstvenih zavodih ni pomenila avtomatične izključitve stanovalcev iz bolnišnične obravnave.

V odločbi je povzel tudi pojasnila predstojnika kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino UKC Ljubljana prof. dr. Marka Noča, da je pri napotitvi v bolnišnico pomembno bolnikovo splošno zdravstveno stanje, še posebno stanje kronične bolezni; v določenih primerih je ustrezna zdravstvena obravnava tudi paliativna oskrba. Različna obravnava bolnikov na podlagi različnih zdravstvenih stanj, ko ta pogojujejo načina zdravljenja, pa ne predstavlja diskriminacije, je še poudaril Lobnik, ki ne izključuje možnosti, da je bila pri katerem od stanovalcev narejena strokovna napaka pri zdravljenju, a to presega njegove pristojnosti.