Omejitev izhoda iz države je bila diskriminatorna

Del vladnega odloka o določitvi pogojev vstopa v Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni covid-19, ki je veljal med 29. marcem in 8. aprilom 2021, je bil do nekaterih prebivalcev diksriminatoren, je danes sporočil Zagovornik načela enakosti. Na tem položaju je po potrditvi državnega zbora od 25. oktobra 2016 sociolog Miha Lobnik.

Odlok je ob nekaj drugih izjemah določal, da smejo iz države le posamezniki, ki so covid-19 preboleli ali pa so se proti tej bolezni že cepili. Zagovornik je po prejetju dveh prijav opravil oceno diskriminatornosti prvega odstavka 11. člena omenjenega odloka in ocenil, da so ukrepi v njem sicer zasledovali legitimen cilj, vendar so bili le delno ustrezni, ne nujno potrebni in niti sorazmerni, so sporočili pri zagovorniku.

Zagovornik je ocenil, da je omejitev iz odloka dejansko posegla v več ustavnih pravic vseh tistih, ki takrat ali še niso preboleli covida-19 ali še niso bili cepljeni in ki jih odlok ni uvrstil med izjeme, ki smejo iz države. Odlok je pretirano omejil svobodo gibanja in nesorazmerno posegel v pravico do uživanja zasebnosti v povezavi z zasebno lastnino in s pravico do zasebnega in družinskega življenja, je ugotovil zagovornik.

Legitimen cilj, diskriminatoren ukrep

Cilj vlade, ki ga je zasledovala s sprejetimi ukrepi, je bil po oceni zagovornika sicer legitimen. Vlada je z uvedenimi omejitvami poskušala varovati zdravje prebivalcev in preprečiti nenadzorovano širjenje novega koronavirusa v državi.

Ob preverbi primernosti predpisa je zagovornik ocenil, da so bile uvedene omejitve le delno ustrezno sredstvo za doseganje zastavljenega cilja. Pri tem je sledil navedbam ustavnih sodnikov, ki so zapisali, da v času uvedbe odloka epidemiološka slika v drugih državah ni bila bistveno slabša kot v Sloveniji in da omejitev izstopa iz države sama po sebi ne more nasloviti vnosa in širjenja bolezni v državi, saj lahko do širitve okužb pride šele ob morebitnem ponovnem vstopu vanjo.



Pri oceni potrebnosti oziroma nujnosti omejitev izstopa iz države za preprečitev širjenja novega koronavirusa je zagovornik ocenjeval, ali zastavljenega cilja ne bi bilo mogoče doseči z milejšim sredstvom, ki svoboščin ne bi tako omejevalo. Navedel je, da bi bilo zastavljeni cilj možno doseči prav z omejitvami, ki so v istem odloku že veljale za vstop v Slovenijo in so zahtevale predložitev negativnega testa na novi koronavirus. Zato je ocenil, da uvedeni ukrepi niso bili nujno potrebni.



Ocenil je tudi, da ureditev ni bila sorazmerna, saj koristi odloka niso bile tako velike, da bi lahko odtehtale škodo omejitve svobode gibanja in s tem povezanih svoboščin. Ker je odlok že prenehal veljati in ker domnevno neustavnost 11. člena obravnavanega odloka ustavno sodišče že obravnava, zagovornik zahteve na ustavno sodišče ne bo vložil.