V mandatu ministra Šabedra vse daljše čakalne vrste

Ljubljana – Ekonomistka v zdravstvu Marjeta Kuhar je pred kratkim v enem od tvitov razburila s podatkom, da so se čakalne vrste vseh čakajočih v zdravstvu v mandatu tega ministra nevarno podaljšale. Po njeni analizi je od marca do septembra število čakajočih poskočilo za 58,9 odstotka, tistih nad dopustno čakalno dobo pa je bilo v tem obdobju za 58,5 odstotka več. So ti podatki realen odraz stanja?

Od 1. aprila do 1. septembra se je povprečna čakalna doba na prvi dermatološki pregled v UKC Ljubljana podaljšala z 11,6 dneva na 247,1 dneva. Na prvi okulistični pregled zaradi očal je treba na ljubljanski očesni kliniki zdaj čakati 23 dni dlje, kot je bilo treba aprila, izhaja iz poročil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). V naboru 25 zdravstvenih storitev za prvi pregled je število čakajočih poskočilo za 8783 oseb.

Neprimerljivi podatki

Na ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da si od septembra 2019 z izvajalci zdravstvene dejavnosti in informacijskimi hišami intenzivno prizadevajo za večjo kakovost podatkov. Na NIJZ so namreč v začetku leta odkrili odklon v podatkih, zato so tam začeli preverjati njihovo pravilnost. Ugotovili so, da so zaradi kompleksnosti postopkov pri nekaterih izvajalcih zdravstvene dejavnosti nastale nejasnosti v izmenjavi podatkov med njimi in njihovimi informacijskimi sistemi ter centralnim sistemom eNaročanje. Z dobavitelji informacijskih sistemov so se odločili, da problem začasno rešijo z manjšimi prilagoditvami lokalnih informacijskih sistemov ter centralnega sistema. Menijo, da so zaradi teh sprememb podatki od aprila 2019 natančnejši.

»Večje število čakajočih pacientov iz meseca v mesec je posledica povečanega priliva pacientov pa tudi večje kakovosti in popolnosti podatkov poročevalcev oziroma izvajalcev zdravstvene dejavnosti,« so dodali na ministrstvu. Tudi na NIJZ se strinjajo, da preverjanje podatkov pomeni dvig kakovosti podatkov in njihovega zajema v eNaročanje: »To se kaže v povečanju števila čakajočih. Današnji podatki o številu čakajočih so primerljivi s številom čakajočih, ki so vpisani v lokalnih bolnišničnih sistemih, kar pa za skoraj dve leti nazaj, ko se je sistem eNaročanje šele začel uporabljati, ne moremo trditi.« Poudarili so še, da podatki iz sistema NAČAS niso povsem primerljivi s podatki iz sistema eNaročanje.

Akcijski načrt za izboljšanje stanja

Na ministrstvu so povedali, da je bilo število vseh čakajočih prvega decembra lani 187.925 (v poročilu NIJZ so za 1. december 2018 objavljeni podatki, ki so bili zajeti v tistem obdobju, torej pred ugotovljenimi neskladnostmi), prvega septembra letos pa 201.417, kar pomeni, da se je število vseh čakajočih povečalo za sedem odstotkov. Na NIJZ navajajo, da podatki kažejo, da se je število čakajočih v zadnjem letu, se pravi od 1. 9. 2018 do 1. 9. 2019, povečalo za 12,22 odstotka. Število tistih, ki čakajo nad dopustno dolgo pa za 7,23 odstotka. 



Kakovost sporočanih podatkov o čakalnih dobah bo po njihovih besedah največja takrat, ko bodo tehnični razlogi za neskladnosti odpravljeni in ko bodo vsi izvajalci o storitvah ustrezno poročali. »Ko govorimo o čakalnih dobah, je treba ločiti med tako imenovan prvim prostim terminom, ki je lahko točen ali okviren. S temi podatki so pacienti seznanjeni ob izbiri naročanja na posamezno zdravstveno storitev pri izvajalcih. Podatki o dolžini čakalnih dob so točni takrat, ko izvajalci sistematično upravljajo čakalne sezname, ki pa so odvisni od organizacije dela izvajalcev in s tem točnih urnikov.«

Na ministrstvu so dodali še, da so njihovi ukrepi za obvladovanje čakalnih dob celostni in se nanašajo na področja upravljanja čakalnih seznamov, iskanje možnosti za upravljanje povpraševanja po zdravstvenih storitvah in navsezadnje so tu ukrepi za povečanje ter upravljanje kapacitet (aktivnosti za povečanje števila zdravnikov na primarni ravni). V sodelovanju z NIJZ, ZZZS in zdravstvenim inšpektoratom izvajajo akcijski načrt za izboljšanje kakovosti podatkov.