Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

V Lipico gost ne pride zaradi hotela. Ali pač?

Pri ideji za prenovo objekta se arhitekti niso zgledovali po kakšni konkretni arhitekturi, ampak so izhajali iz značilnosti lokalnega okolja in funkcionalnih potreb načrtovane stavbe.
»Poudarek na udobju sicer v celoviti ideji hotela ni tako pomemben, v ospredje smo postavili praktičnost, za katero smo ocenili, da je pomembnejša za sodobnega gosta,« meni arhitekt Tomac.
»Poudarek na udobju sicer v celoviti ideji hotela ni tako pomemben, v ospredje smo postavili praktičnost, za katero smo ocenili, da je pomembnejša za sodobnega gosta,« meni arhitekt Tomac.
14. 12. 2019 | 06:00
14. 12. 2019 | 13:00
5:32
»Ko smo proučevali obstoječo stavbo hotela Maestoso iz sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja, smo si bili edini, da tak objekt ne spada v okolje lipiške kobilarne,« pravi Milan Tomac iz ljubljanskega arhitekturnega studia Enota. Novo podobo hotela so si zamislili kot transparentno filigransko konstrukcijo, ki oblikovno povzema prepoznavno belo lipiško ograjo.

Tradicionalna lipiška arhitektura, ki jo predstavljajo graščina in konjski hlevi, po besedah Milana Tomca ni tipično mediteranska, po kateri se zgleduje obstoječ hotel, pač pa izhaja iz habsburškega Dunaja in se zato razlikuje od prevladujoče kraške gradnje. »Lipica je bila vse od začetka svetovljanska in moderna,« poudari.



Ena izmed prvih zadev, ki so se jih lotili, je bila iskanje rešitve za povečanje števila sob, kar narekuje študija ekonomike sodobnega hotela. Glede na to, da bodo v okviru prenove ohranili osnovno hotelsko zgradbo, so se odločili, da bodo izkoristili vse prostorske možnosti, da to uresničijo. Novi hotel bo imel 139 sob, kar je podvojitev dosedanjih. »Trenutno je v hotelu veliko neuporabnih površin, kot so opuščene pisarne in poslovni prostori, poskrbeli smo tudi za nove rešitve servisnega dela. Dodatne kapacitete pa smo dobili s prizidkom in nadzidavo,« razlaga Tomac.

Na kobilarno so se arhitekti navezovali tudi pri snovanju notranje opreme. Foto Arhiv Enota
Na kobilarno so se arhitekti navezovali tudi pri snovanju notranje opreme. Foto Arhiv Enota


»Največja težava so balkoni – ima jih komaj četrtina sob, pa še to so marsikje bolj manjše lože. Pomembno je, da imajo vse nove hotelske sobe prostorne balkone, saj je bivanje zunaj in pogled na naravo ena izmed večjih prednosti tega okolja. V Lipico gost pač ne pride zaradi hotela!« je prepričan arhitekt. Okoli stavbe so tako zasnovali novo lahkotno konstrukcijo, ki ne bo vpeta na obstoječo stavbo, pač pa gre za samostoječo konstrukcijo, ki bo nosila balkone, obenem pa stavbi dajala novo podobo.
 

Igra svetlobe in senc na fasadi


Rdeča nit prenove je bela lipiška ograja, ki na posestvu ločuje travnate pašnike od ceste, in se bo po načrtih »povzpela« še na hotelsko fasado. »Na ta način smo ustvarili še igro senc in svetlobe v tej na videz prazni konstrukciji ter obenem omilili velikost obstoječega hotela, ki zdaj izstopa iz celotne krajine. Čeprav bo hotel po prenovi dejansko večji, bo v prostoru manj zaznaven,« omeni Tomac. Današnjo dvokapno streho bo nadomestila nova, ki bo povsem zelena. Po prvotnih načrtih (ki so slikovno prikazani) je bila predvidena tudi ozelenitev fasade, a so to zaradi pričakovanega težjega vzdrževanja opustili. »Obleko« iz značilne lipiške ograje so uporabili tudi na fasadi pokritega bazena, kjer pa leseni elementi – za razliko od »dvoslojne« zasnove hotela – neposredno prekrivajo steklene površine.

Čeprav bo hotel po prenovi večji od obstoječega, se bo bolje zlil s krajino. Fotografije Arhiv Enota
Čeprav bo hotel po prenovi večji od obstoječega, se bo bolje zlil s krajino. Fotografije Arhiv Enota


»Pri ideji za prenovo Maestosa se nismo zgledovali po kakšni konkretni arhitekturi, ampak smo – kot vselej – izhajali iz značilnosti lokalnega okolja in funkcionalnih potreb načrtovane stavbe,« zagotavlja. V tem primeru gre za območje kobilarne, na kar so se navezovali tudi pri snovanju notranje opreme. Z elementi, ki posnemajo kocke sena, so, denimo, okrasili sobe, skupne prostore in celo bazen. V skladu s trajnostnimi smernicami bo bazen deloval na biološko filtracijo, kar pomeni, da bo znatno zmanjšana uporaba kemikalij za zagotavljanje neoporečnosti kopalne vode.
 

Športniki in družine


Nov hotel bo nagovarjal tako jahače kot tudi golfiste in druge športnike – kolesarje, pohodnike in ljubitelje narave. Obenem pa bo primeren tudi za družine in tiste, ki zahtevajo nekoliko več udobja. »Poudarek na udobju sicer v celoviti ideji hotela ni tako pomemben, saj smo v ospredje postavili praktičnost, za katero smo ocenili, da je pomembnejša za sodobnega gosta,« meni sogovornik. To je povezano tudi s tematsko osredotočenostjo. »Tla so sicer lesena, a so take vrste, da bi se jih lahko uporabilo tudi v zunanjem delu. Tako ni nobene večje škode tudi, če gost zakoraka v sobo v blatnih škornjih,« pravi.
V arhitekturnem studiu Enota so na področju turistične gradnje med drugim zasnovali Terme Olimia, trenutno sodelujejo pri projektu prenove Term Zreče, v Ljubljani pa so pripravili projekt prenove hotela Bellevue.

Načrt prenove se poigra z belo lipiško ograjo, ki se s ceste »povzpne« še na novo hotelsko fasado ...
Načrt prenove se poigra z belo lipiško ograjo, ki se s ceste »povzpne« še na novo hotelsko fasado ...

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine