Ljubljana – Knjižnice v sklopu Mestne knjižnice Ljubljana (MKL) so v zadnjem času še posebej pozorne na dve skupini obiskovalcev: na mlade in starejše. Na mlade, ki vanje ne hitijo tako pogosto, in na starejše, ki jih že težje ali celo ne morejo več obiskovati. Za te zadnje imajo v mreži MKL v ponudbi celo obisk knjižničarke ali knjižničarja na domu. Izbira aktivnosti v knjižnicah je pestra, v bežigrajski lahko celo pojejo.


Programov v ljubljanskih mestnih knjižnicah, in to brezplačnih, je veliko: od kulturnih do izobraževalnih. Ali kot je povedala Vesna Trobec, strokovna sodelavka službe za odnose z javnostmi pri Mestni knjižnici Ljubljana: »V knjižnicah Mestne knjižnice Ljubljana imamo veliko aktivnosti in so tudi dobro sprejete. Skupini starejših smo se začeli še posebej posvečati in zanje razvijati zelo različne dejavnosti, to so razna izobraževanja, učenje uporabe računalnikov, komunikacija po skypu, skratka različne nove tehnologije. Računalniško opismenjevanje za starejše je zelo pomembno tudi pri uporabi različnih e-gradiv javnih oblasti, e-uprave, e-zdravja, e-financ. Organizirali smo že in še bomo različne izobraževalne delavnice in tečaje s področja informacijskega opismenjevanja, seveda s posebnim posluhom za tiste, ki so v tej ciljni skupini socialno ogroženi in nižje izobraženi. Vse te aktivnosti ljudi tudi združujejo. Starejši se radi, zelo radi družijo, aktivnosti zanje so zelo obiskane.«

Predavanja, delavnice, tečaji, ustvarjalnice so po knjižnicah nekako porazdeljeni: v tako imenovanem zdravstvenem kotičku v Knjižnici Otona Župančiča imajo na voljo veliko gradiva in publikacij s področja zdravstva in tudi zdravstvene delavnice, občasno se meri pritisk, sladkor v krvi ... Poleg uporabe tehnologije ITK so zelo obiskani tudi jezikovni tečaji, strokovna predavanja o zdravju, vlogi starih staršev, zdravi prehrani, potovanjih, borza znanja, kulturni dogodki ... V bežigrajski knjižnici so v zadnjem letu izpeljali uspešno delavnico, na kateri so kvačkali in na pobudo, imenovano prepletimo zimo, ki se je je domislila vodja bežigrajske knjižnice, iz malih kvadratkov sestavili veliko odejo ter pri tem spontano peli. Sem prištevajo tudi vodenje bralnih skupin ali krogov, kjer se starejši, ki jih obiskujejo, radi pogovarjajo o knjigah in si izmenjujejo mnenja o prebranem.

V knjižnicah MKL so aktivnosti za starejše dobro sprejete.

Najbolj obiskani so ITK in jezikovni tečaji, predavanja o zdravju ...

Jutri bodo v dvorani Knjižnice Bežigrad ob 18.30 spet prepevali.

Ko pride knjiga na dom, je praznik

MKL ima tudi potujočo knjižnico, Bibliobus, s postajališči na skoraj petdesetih mestih, tudi pred ljubljanskim inštitutom za rehabilitacijo Soča in pred dvema domovoma za starejše: v Trnovem in na Bokalcih. Kot poudari Nataša Grubar Praček, vodja bežigrajske knjižnice, je seveda pomembno, da lahko s pomočjo vhodne dvižne ploščadi v to potujočo knjižnico dostopajo tudi tisti, ki so na vozičkih. Še večjo pozornost pa izražajo s ponudbo, ko knjižničarka ali knjižničar obišče članico ali člana knjižnice na domu, ker ta zaradi zdravstvenih ovir sam ne more več vanjo.


Marija Čeh, knjižničarka v Knjižnici Bežigrad, pove: »Naše člane obiščem enkrat na mesec, dan prej vse pokličem, da preverimo, kaj so ali bodo naročili, kaj so že rezervirali, katere knjige si želijo.« Želje in potrebe glede knjig so različne: ne zapletene, ne težke, nekaj zlobnega ... Seveda je knjižničarka pogosto tista oseba, ki jo bralke in bralci težko čakajo, z njo radi poklepetajo, čakajo na njeno mnenje, s katero bi tako rekoč želeli reševati tudi kakšne večje težave. Marija Čeh opisuje: »Navežejo se nate, čakajo na tvoje mnenje, saj si tretja oseba, ki pride v hišo ali stanovanje, ki drugače vidi situacijo. V nekaj minutah moram sprejeti veliko podatkov, biti zelo zbrana, saj je za vsak obisk, če jih opravim osem, na voljo približno 15 minut. Obiskani bralci pa bi mi poleg pogovora o knjigah želeli pripovedovati še o vsem, kar jih veseli in kar jih muči; čakajo na moj odgovor, kaj bi jaz naredila v njihovi situaciji.«

Bi lahko kakšen tak obisk posebej omenila? Marija Čeh pojasni: »Vsak tak obisk je poseben. Včasih kdo pozabi, da pridem, spet drugi so izjemno hvaležni, ko se pojavim pri vratih, da jih bom poslušala, kaj se jim dogaja, kaj se jim je nekoč zgodilo ... Zanje je to kot praznik. Tudi meni se s temi obiski širijo obzorja, krepijo se toleranca in razumevanje, empatija, saj ne veš, kdaj boš lahko sam v podobnem položaju, priklenjen na posteljo. Gotovo se pogovarjamo tudi o knjigah, o prebranih vsebinah. Če jim je kakšna všeč, ne skrivajo navdušenja, če so s knjigo manj zadovoljni ali jim je ni uspelo prebrati, spet ugotovimo, da vsega ni treba prebrati, ali pa se nam posredno porodijo nove rešitve ali vprašanja.«​

Prišla bo pomlad

Posebna ponudba za starejše je dobra ura petja ljudskih pesmi v bežigrajski knjižnici, ki jo tudi vodi Marija Čeh. V dvorani knjižnice se enkrat na mesec, to je na prvi četrtek ob 18.30 uri, zbere v povprečju vsaj 20 pevk, včasih tudi kakšen pevec. Na vsakem srečanju so doslej prepeli do 30 ljudskih pesmi. Vzdušje je, kakor sem pred časom preverila, vedro in hkrati dovolj resno, kakor se spodobi za petje ljudskih pesmi. Vse pevke so dobile besedila v tiskani obliki, prikazali pa so jim jih tudi na platnu.


Marija Čeh pojasni: »Pomembno je, da pojejo, ljudje so včasih, ko ni bilo radia, televizije in podobnih medijev, veliko več prepevali, prenašali to izkušnjo iz roda v rod, peli so ob vsaki priložnosti, s pesmijo so si ob delu dajali ritem, prepevali so tudi v žalosti. Pri ljudskem petju je vsakič drugače; drugače je, ali pojeva dva, ali smo trije, štirje ali več. V mestu nam je morda to občutje kar nekoliko odvzeto, preveč smo skoncentrirani ali pa nas je, če živimo v bloku, kar malo sram, da bi kaj zapeli v kopalnici, ker bodo sosedje slišali in rekli, pa saj nimaš posluha ... Gotovo pa ima petje zdravilno energijo, ki bi jo morali bolj uporabljati, zato smo se tudi v Knjižnici Bežigrad odločili, da bomo organizirali petje v dvorani knjižnice (ki je v kleti), kjer nikogar ne motimo in si lahko damo duška ...«


Cilji, ki so si jih postavili s projektom – petje ljudskih pesmi – seveda sledijo stroki, ki ugotavlja, da »petje dokazano krepi samozavest in imunski sistem človeka«. Seveda pa želijo z njim spodbujati medgeneracijsko druženje, zato so vabljeni tudi otroci, odrasli in starejši, kajti s tem druženjem se negujejo medčloveški odnosi, hkrati pa se ohranja naša kulturna dediščina. Navdušene pevke in kakšen pevec si, kot pravijo v knjižnici, želijo pogostejša pevska srečanja, tedenska, kar pa za zdaj ni izvedljivo. A že za prihodnje leto sogovornica napoveduje poleg popoldanskega termina še dodaten dopoldanski.
Jutri, v četrtek, bodo v dvorani Knjižnice Bežigrad ob 18.30 spet prepevali.