V javni obravnavi je uredba o (so)sežigalnicah

Še do sredine septembra je v javni obravnavi predlog sprememb uredbe o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov. Ta v skladu z marca sprejeto novelo zakona o varstvu okolja (ZVO) določa nove mejne emisijske vrednosti za sosežig najmanj tako strogo, kot so določene za sežig odpadkov.

Zakonodaja določa tudi, da se v pol leta od sprejetja uredbe prilagodijo okoljevarstvena dovoljenja, podjetja pa imajo nato štiri leta časa, da se prilagodijo. Kot je na srečanju z novinarji povedal predsednik uprave družbe Alpacem Cement Tomaž Vuk, so v cementarni navezali stik z več kot 20 svetovnih ponudnikov tehnološke opreme, ki so pisno potrdili, da ne poznajo in ne ponujajo takšne tehnologije, ki bi omogočala izpolnjevanje zahtev iz ZVO 24 ur na dan vse dni letu. »Vodilni svetovni ponudnik tehnologij za zmanjševanje emisij v industrijskem sektorju je ob tem še zatrdil, da so vrednosti emisij pri proizvodnji cementa ne glede na uporabljeno tehnologijo zmanjševanja emisij vedno v določeni meri odvisne tudi od lokalno razpoložljivih surovin za proizvodnjo,« je dejal Vuk.

Primerjave s tujino

Pripomnil je še, da podjetja, ki ponujajo te tehnologije, prihajajo iz Evrope, ZDA in Kitajske, pri čemer so najnaprednejša evropska, kar je povezano tudi s tem, da je v Evropi tudi najbolj razvita zakonodaja na tem področju. Pregledali so tudi zakonodajne pogoje obratovanja cementarn v Evropi, Švici, Braziliji, Indiji, Rusiji in na Kitajskem, ugotovitev pa je, da nobena od teh držav nima tako strogih zakonodajnih pogojev, kot jih predvideva zdaj veljavni zakon o varstvu okolja v Sloveniji.

Tudi nobena cementarna v EU nima predpisanih mejnih vrednosti, ki bi bile skladne z vsemi zahtevami ZVO, pravijo v Alpacem Cementu. Pri izpolnjevanju teh pogojev ima cementarna sicer težave pri petih od desetih parametrov, a po Vukovih besedah vse izhajajo iz narave procesa pri proizvodnji cementnega klinkerja oziroma prisotnosti snovi v surovini.

Regulacija bi morala slediti možnostim uresničevanja

Podjetje v pogojih, ki veljajo zdaj, ne bo več moglo zagotavljati proizvodnje, kar bi imelo gospodarske posledice na področju trga dela, ustvarjene dodane vrednosti in plačanih davkov, država in gradbena panoga bi postala odvisna od uvoza cementa, vpliv bi bil na področju krožnega gospodarstva. V Alpacem Cementu za proces porabijo od dva do trikrat več odpadkov, kot jih sežgejo v sežigalnici v Celju.

Kot zatrjuje Vuk, se podjetje zaveda odgovornosti do okolja in lokalne skupnosti, vendar pa mora regulatorno okolje temeljiti na razpoložljivih rešitvah. »Za takšno regulatorno okolje se bo podjetje zavzemalo z aktivnim dialogom z vsemi deležniki. A če ne bomo dobili okoljskega dovoljenja, ki bi nam omogočilo obratovanje po pogojih, ki jih dopušča tehnologija, bomo verjetno morali poseči po pravnih sredstvih,« je dejal Vuk in pristavil, da sami lahko prispevajo k razvoju tehnologij s tem, da pritiskajo na podjetja, ki te tehnologije razvijajo.

Investicije omejujejo na najnujnejše

Podjetje je sicer napovedovalo velike investicije v tehnologijo in razogljičenje. »Znašli smo se v veliki negotovosti. Dokler ne bo bolj jasno, kaj se bo zgodilo, bomo skrčili investicije na tiste, ki so najbolj nujno potrebne. Inženirsko ali projektno sicer delujemo pri vseh investicijah, kot da jih bomo izvedli. Ko bo jasnost večja, bomo pripravljeni, da lahko s temi investicijami gremo naprej,« je dejal Vuk.