O zlovešči bolezni, ki je veliko breme za paciente, družbo in javne finance

Ni vseeno, kje živiš, ko zboliš za rakom, saj se možnosti za preživetje s tako diagnozo po evropskih državah bistveno razlikujejo. Z evropskim načrtom za premagovanje raka želijo te razlike zmanjšati in pospešiti druge ukrepe, ki bi prispevali k upadu primerov raka in njihovemu zgodnejšemu odkrivanju.

Manfred Weber, poslanec evropskega parlamenta iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP), čigar ideja iz leta 2019 o skupnem boju proti raku je dve leti kasneje vodila do krovnega evropskega načrta Europe's Beating Cancer Plan (EBCP), je na 5. letnem Evropskem forumu o raku, ki je pred nedavnim potekal v Bruslju, opozoril na veliko breme. »Podatki za članice EU kažejo, da bo pri enem od treh moških in pri eni od štirih žensk diagnosticiran rak, preden bo dopolnil ali dopolnila 75 let.

Verjetno bosta eden od sedmih moških in ena izmed desetih žensk zaradi raka umrla pred 75. letom. Umrljivost zaradi raka je za 20 odstotkov višja v vzhodnih kot v zahodnih evropskih državah,« je skrb vzbujajoče podatke nizal Weber in sklenil, da se bo Evropa borila. Dokaz za to je sprejeti načrt, ki mora po poslančevem mnenju pokazati rezultate. Te bodo pregledali že prihodnje leto – kaj pričakovati? Nujno je treba pospešiti ukrepe in dati prednosti pravim politikam, so poudarili govorniki na forumu z naslovom Bolniki, politike, načrti: ali je Evropa na dobri poti, da premaga raka.

Za boljše možnosti pri spopadanju s to kruto boleznijo bo treba izboljšati preventivo, zagotoviti zgodnejše diagnosticiranje in hitrejši dostop pacienta do sodobnih diagnostičnih testov in zdravljenj, spodbujati zdravstveno pismenost ter izboljšati zbiranje podatkov o stopnjah zdravljenja in njihovi vključitvi v registre, ki bodo medsebojno primerljivi.

Presejanje za pljučnega raka

Alexander Roediger, vodja globalne politike na področju onkologije pri družbi MSD. Foto Brigite Ferlič Žgajnar

Alexander Roediger, vodja globalne politike na področju onkologije pri družbi MSD (organizatorka foruma), odgovoren za področje onkoloških zdravil, je dejal, da je bil 9. decembra lani narejen ogromen korak, saj je svet EU podprl novo priporočilo o presejanju raka. Prejšnje priporočilo o presejanju raka iz leta 2003 je bilo omejeno na rak dojk, materničnega vratu ter debelega črevesa in danke, zdaj pa so se države članice dogovorile, da bodo razširile fokus še na pljučnega raka (to presejanje se bo v Sloveniji začelo leta 2025), raka želodca in prostate. »Zgodnejše odkritje bolezni pomeni večje preživetje,« je bil jasen Roediger.

Dodal je, da je rak velik izziv tako za paciente kot za družbo, saj projekcije kažejo, da bo v prihodnosti še veliko več primerov raka. »Zato mora biti še veliko narejenega. V znanosti je bil velik napredek v zadnjih letih, saj se lahko z različnimi diagnostičnimi metodami raka prej odkrije in se ga tudi prej zdravi. Z industrijskega vidika pa bo delo opravljeno, ko bodo pacienti preživeli.«

INFOGRAFIKA: Delo

Tudi Roediger pripisuje velik pomen investiranju v preventivo, diagnozo, zdravljenje in kvalitetno oskrbo. »Na eni strani moraš imeti za izpolnitev začrtanih planov politično voljo, v nadaljevanju pa dobre podatke in določene vsote denarja. Po tem je treba meriti rezultate in ugotavljati, ali je dosežen kakšen napredek. Rak mora biti stalna agenda zdravstvenih sistemov.«

Do 40 odstotkov raka se da preprečiti

Govorci so opozorili na tveganja, ki povečujejo možnosti za razvoj te bolezni: fizična neaktivnost, prevelika teža, kajenje, alkohol, kronični stres, onesnaženost okolja. Tudi politika mora obravnavati te teme in ukrepati, so bili jasni. Marzia Zambon, izvršna direktorica Europe Donne, je povedala, da je možno 35 do 40 odstotkov raka preprečiti s spremembo življenjskega sloga.

Marzia Zambon, izvršna direktorica Europe Donne. Foto Brigite Ferlič Žgajnar

Prvi korak pri načrtovanju boja z rakom je zato po mnenju Zambonove preventiva. Pomembno je, da se ženske redno udeležujejo programov za zgodnje odkrivanje raka dojk, saj lahko zgodnje odkrivanje bolezni pomembno izboljša možnosti za ozdravitev. »Rak je izjemno zapletena in kompleksna bolezen, ki se spreminja, napredujejo pa tudi načini zdravljenj, s pomočjo katerih je bolnik dalj časa stabilen in ima boljšo možnost preživetja. Zambonova je opozorila še na to, da vsi mislijo, da je rak na dojkah ozdravljiv, ob tem pa pozabljajo, da se ga še vedno 30 odstotkov povrne v metastatični in neozdravljivi obliki.

Podatki kot osnova za ukrepe

Thomas Hofmarcher, raziskovalni direktor švedskega inštituta za zdravstveno ekonomiko. Foto Brigite Ferlič Žgajnar

Thomasa Hofmarcherja, raziskovalnega direktorja švedskega inštituta za zdravstveno ekonomiko, je pred letom spopadanja z rakom skrbelo, saj je bilo toliko pozornosti usmerjene v epidemijo covida. Ampak zdaj meni, da prihajamo na pravi tir: »Vlade članic EU so pozornost usmerile tudi na druge zdravstvene teme, pri katerih je rak na visokem mestu. Sprejet je evropski načrt, ki jih sili k ukrepanju in čez nekaj časa bodo državljani zagotovo terjali odgovore, če v njihovi državi ne bo uresničeno nič od začrtanega.« A vsaka država bi morala narediti vse, da bi se izboljšalo zbiranje podatkov, na ravni EU pa bi jih morali poenotiti in narediti širše dostopne. Podatki so namreč osnova, na kateri bi morali temeljite vse nadaljnje odločitve.

INFOGRAFIKA: Delo

Hofmarcher je bil kritičen do držav, ki nimajo posodobljenega niti načrta o raku, a Slovenija je po njegovem glede tega na dobri poti. Govornik se veseli tudi pilotnih projektov, ki se bodo začeli izvajati z namenom vpeljave novih presejalnih programov. To se po njegovem ne bi premaknilo, če ne bi bil sprejet evropski načrt.

Iz podatkov, ki so za nekatere države že na voljo, na na primer mogoče ugotoviti, kje ima bolnik z določeno vrsto raka boljše možnosti za zdravljenje in kje so presejalni programi dostopnejši. Na Danskem, denimo, je leta 2021 mamografijo opravilo osem od desetih žensk, starih od 50 do 69 let, na Madžarskem pa samo tri.

Hofmarcher je izpostavil tudi pomanjkanje aktualnih podatkov o stopnjah preživetja bolnikov v Evropi in opozoril na velike razlike do dostopa zdravil za to zloveščo bolezen.

Kristine Sørensen, strokovnjakinja za zdravstveno pismenost. Foto Brigite Ferlič Žgajnar

Kristine Sørensen, strokovnjakinja za zdravstveno pismenost, je opozorila, da ljudje pogosto naletijo na ovire pri iskanju informacij o zdravju. To lahko vodi do napačnih odločitev, ki lahko poslabšajo njihovo stanje. » Vsakemu mora biti omogočen dostop do podatkov, ki morajo biti predstavljeni na način, da jih razume. Zato bi morali tudi zdravstvene sisteme oblikovati tako, da je to možno. Znano je, da tisti, ki imajo premalo veščin, manj sodelujejo v presejalnih programih, kvaliteta življenja upada. Opismenjevanje je javno zdravstveni izziv.«

V EU vsakih enajst sekund odkrijejo nov primer raka: leta 2020 so ga odkrili pri 2,7 milijona ljudi, 1,3 milijona pa jih je zaradi raka umrlo, med njimi več kot 2000 mladih. Če ne bomo takoj odločno ukrepali, se bo število rakavih obolenj do leta 2035 povečalo za 24 odstotkov, kar pomeni, da bi rak lahko postal glavni vzrok smrti v EU. Evropski načrt za boj proti raku ima na voljo štiri milijarde evrov sredstev, vključno z 1,25 milijarde evrov iz programa EU za zdravje (EU4Health).