»Ne želimo biti politično sodišče. To ni namen zahtevane seje. Naša naloga je, da budno spremljamo dogajanja v družbi in da se na negativne, sovražne pojave odzovemo,« je prvi podpisani
Jožef Horvat pod zahtevo NSi, SDS, SMC, SNS in narodnih skupnosti v uvodu dejal na seji odborov za notranje zadeve in pravosodje. A seja, namenjena razpravi o stopnjevanju sovražnosti, se je hitro sprevrgla v besede, ki so bile izrečene in zapisane na eni in drugi politični strani, ter tudi grožnje, izrečene vladnim predstavnikom. Tudi z videopredstavitvami.
V največji koalicijski stranki so tudi v smislu gesel Smrt janšizmu, ki se pojavljajo na protivladnih protestih, zahtevali, da je treba te grožnje s smrtjo začeti preganjati. Njihov državni sekretar na notranjem ministrstvu
Božo Predalič je s prstom – tako kot pred tem že predsednik vlade
Janez Janša – pokazal proti tožilstvu, saj da policija uspešno odkriva tovrstna dejanja in vlaga kazenske ovadbe, a jih tožilstvo po njegovih ocenah z ohlapnimi argumenti nato zavrne. »Najbolje je, da državni sekretar pove, koga in za katere stvari, naj se ga preganja,« je besedam predstavnika vlade protestirala poslanka SAB
Maša Kociper.
INFOGRAFIKA: Delo
V SDS so tudi v nadaljevanju večkrat opozorili na stališče ljubljanskega okrožnega tožilstva, ki v različnih protivladnih transparentih ni videlo znakov kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ter pojasnilo, da je morebitne neposredne grožnje mogoče preganjati le na predlog oškodovanca.
»Obtoževanje tožilcev in sodnikov, da nečesa niso naredili, je podžiganje,« je njihovo vztrajanje komentiral poslanec LMŠ
Jani Möderndorfer in poudaril, da ne verjame, da se bo stanje izboljšalo, čeprav se strinja z nekaterimi predlaganimi sklepi in jih bo podprl, saj se je ta sklic zgodil šele, ko je nekoga zabolelo. »Nimamo radi te države in te družbe, če privolimo v takšen diskurz in na takšno raven razprave,« je bil jasen ter tako kot tudi drugi v opoziciji opozoril, da je tudi koalicija, predvsem pa SDS, velikokrat odgovorna za neprimeren in sovražni govor. »Nemalo ironije je v tem, kdo je podpisan pod to temo,« je slišati tudi iz vrst SAB.
V SDS so vztrajali, da bi morali spremeniti kazenski zakonik, tako da bi tožilstvo moralo neposredne grožnje s smrtjo v primeru najvišjih funkcij – predsedniku vlade, države, zbora, sveta ter ministrom in poslancem, svetnikom ter njihovim družinskim članom – preganjati brez predloga oškodovanca, čeprav jih je poslanec SD
Predrag Baković opomnil, da kazenski zakonik s komentarjem in sodno prakso izpostavlja, da je kaznivo dejanje dokončano, ko se oškodovanec seznani s storilčevo grožnjo oziroma je pri njem ustvarjen občutek ogroženosti. »Organi pregona ne morejo vsepovprek predpostavljati, da se jaz počutim ogroženega,« je dejal in na koncu vse stranke pozval, da bi morali najprej s sovražnostjo nehati v državnem zboru – vsaj za en mesec. »Počistiti moramo pred lastnim pragom,« se je zavzela tudi poslanka SMC
Mateja Udovč.
FOTO: Dejan Javornik
Nataša Pirc Musar,
odvetnica
Kot prvo točko vedno znova izpostavljam, naj politika pazi pri svojem izražanju, saj se njihov način govora širi v vse pore družbenega življenja. Kot drugo točko pa, da, če imajo mediji forume, morajo vsaj delno vsebine postati uredniško omejevane. Sami naj si postavijo merila, kakšen govor se bo dopuščalo. Gre za vrsto samoregulacije in ne samocenzure. Moj kolega Rok Čeferin je dejal, da je svobodo izražanja treba omejevati s tresočo roko, a standarde je treba nekje določiti – glede na narodnost, spolno usmerjenost, raso, politično pripadnost in versko pripadnost. Bojim pa se, da desnica prepogosto meša sovražni govor z napadi ad personam.
Komentarji