Lani 1.664 porok in 16.130 pogrebov

Podatki iz poročila Katoliške cerkve v Sloveniji kažejo, da je bilo lani 71,48 odstotka prebivalcev Slovenije katoličanov. Poročilo ponuja splošen pregled stanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih in visokošolskih zavodih katoliške cerkve, pregled cerkvene dobrodelne dejavnosti, način financiranja cerkve in pregled na svetovno cerkveno statistiko.

Katoliki se bodo tri leta posvetovali o svoji prihodnosti

V Katoliški cerkvi v Sloveniji je leta 2020 delovalo 12 nadškofov in škofov, 997 duhovnikov (733 škofijskih in 264 redovnikov). Na območju Slovenije imamo 2.901 cerkva in kapel. Lani so krstili 7.332 otrok, podelili 8.315 prvih obhajil in 8.013 birm, opravili so 1.664 cerkvenih porok in 16.130 cerkvenih pogrebov, so zapisali v  Letnem poročilu Katoliške cerkve v Sloveniji za leto 2021, ki zajema podatke za desetletje 2010–2020.

Šolstvo, dobrodelnost in samostani

V okviru Katoliške cerkve je lani delovalo 30 vzgojno-izobraževalnih zavodov, od tega je bilo v vrtce vpisanih 1.555 otrok, 2.178 učencev je obiskovalo katoliške osnovne in srednje šole, 361 študentov pa je bilo vpisanih v katoliške visokošolske ustanove. Mreža Karitas je razdelila 3.190 ton hrane, 11.180 ljudem so pomagali pri plačilu položnic, 11.963 otrok je prejelo šolske potrebščine, 1.130 šolarjem in dijakom pa so pomagali pri plačilu kosila, prevoza in obšolskih dejavnosti.

Najstarejša redovna skupnost na slovenskem ozemlju so cistercijani, saj je bil njihov prvi samostan pri nas ustanovljen leta 1136. Sledijo kartuzijani, frančiškani, minoriti, klarise, jezuiti, kapucini, karmeličanke in uršulinke. Po podatkih cerkvenih ustanov imajo slovenski redovi 107 samostanov ter 81 objektov s statusom kulturnega spomenika, nekateri so tudi državnega pomena. Največ tovrstnih objektov imajo frančiškani.

Kdo financira versko dejavnost?

Cerkev in njene pravne osebe se večinoma financirajo z darovi vernikov in donacijami. Duhovniki, redovnice in redovniki ter verski delavci plačujejo dohodnino, kakor to določa Zakon o dohodnini. »Državni delež sofinanciranja verskih skupnosti je v Sloveniji 0,8 evra na posameznega člana naše verske skupnosti. V Nemčiji država z zbranim davkom nameni 200-krat večji delež sofinanciranja na prebivalca kot v Sloveniji, v Avstriji 85-krat večji in na Hrvaškem 12-krat večji delež,« so zapisali v cerkvenem poročilu. Za delovanje Karitas, šol, arhivov in obnovo zaščitenih kulturnih spomenikov Cerkev na javnih razpisih prejme tudi državna sredstva.

Katoliška cerkev vztraja, da državno sofinanciranje socialnih prispevkov verskih delavcev ni financiranje verske dejavnosti, temveč služi izključno zagotavljanju socialne varnosti verskih delavcev, ki opravljajo splošno koristno dejavnost. Ob tem so poudarili, da so verski delavci enakopravni zlasti s kulturnimi delavci, ki jim država ravno tako financira socialne prispevke, to področje pa imajo na podoben način urejene številne evropske države.