V četrtek več znano o kandidatih za BS in računsko sodišče

 V Gibanju Svoboda si bodo glede kandidatov za viceguvernerja Banke Slovenije in predsednika računskega sodišča vzeli čas še do četrtka. Do takrat bodo opravili dodatna posvetovanja, je danes po pogovorih s predsednikom republike Borutom Pahorjem povedal vodja največje poslanske skupine v državnem zboru Borut Sajovic.

V največji opozicijski stranki SDS po besedah vodje poslanske skupine Jelke Godec o imenih ne bodo govorili. O obeh se bomo odločili tik pred glasovanjem v DZ, je povedala po pogovoru s Pahorjem.

V NSi pa so po besedah vodje poslanske skupine Janeza Ciglerja Kralja po opravljenih pogovorih s kandidati oblikovali ožji izbor. Vsi kandidati so dobri; med kandidati za predsednika računskega sodišča se jim zdi najboljši Aleksej Šinigoj, za viceguvernerja pa Miha Mihič, je povedal.

Pahor sicer jutri nadaljuje posvetovanja s SD, Levico in predstavnikoma narodnih skupnosti. 

Na javni poziv za predsednika računskega sodišča, ki ga je še pred aprilskimi državnozborskimi volitvami podpisal Pahor, so sicer kandidature poslali Jana Ahčin, ki ima za zdaj po naših informacijah največjo politično podporo, Miroslav Kranjc, Dušan Sterle in Aleksej Šinigoj. Na ponovni javni poziv predsednika republike za mesto viceguvernerja pa so kandidature oddali Primož Dolenc, Miha Mihič, Matjaž Noč in Sibil Svilan.

Cvikl brez komentarja

Kot smo v Delu že poročali, nekateri v koaliciji, zlasti v stranki SD, vidijo na mestu viceguvernerja ekonomista Milana M. Cvikla, sicer izkušenega finančnika in tudi nekdanjega poslanca druge največje vladne stranke. Cvikl je bil kot eden od ključnih pogajalcev te stranke v igri tudi za položaj enega od ministrov Golobove vlade, zato poznavalci ne izključujejo kompenzacije v obliki njegovega povratka v centralno banko, kjer je sicer v 80. letih začel bogato mednarodno kariero. »Tega ne komentiram,« nam je Cvikl sicer včeraj kratko odgovoril na vprašanje, ali ga zanima viceguvernerski položaj.

Zdajšnje oklevanje v Gibanju Svoboda glede odločitve o kandidatih sicer poznavalci pripisujejo tudi intenzivni politični kadrovski trgovini znotraj koalicije. V njej po naših informacijah tudi niso vsi, omenja se Levica, enoglasno naklonjeni Cviklovi kandidaturi. Ob tem velja opozoriti, da procedura pri imenovanju kandidata za viceguvernerja daje predsedniku države diskrecijsko pravico, da lahko sam predlaga tudi svojega kandidata, ki prej ni bil vključen v kandidacijski postopek. Takega primera v praksi sicer še ni bilo, kar nekajkrat pa se je že zgodilo, da predlagani kandidat ni dobil potrebnih 46 glasov poslancev - kljub prej najavljeni podpori parlamentarnih strank. Ena od možnosti, ki se neuradno omenja, je tudi ponovitev razpisa.