Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Ustavno sodišče ni ugotovilo neustavnosti, referendum o rabi konoplje bo

Argument, da volivci niso sposobni na isti dan »odgovorno glasovati na volitvah in referendumu«, je ustavno sodišče zavrnilo že leta 1996.
Poslanci SDS in NSi so zahtevali presojo ustavnega sodišča, ker se je na seji matičnega delovnega telesa spremnilo besedilo referendumskega vprašanja, in sicer so vprašanju, »Ali ste za to, da bi bila v Republiki Sloveniji pridelava, predelava, promet in uporaba konoplje v medicinske namene dovoljena?«, dodali še vprašanje, »Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in predelavo konoplje?«. FOTO: Blaž Samec/Delo
Poslanci SDS in NSi so zahtevali presojo ustavnega sodišča, ker se je na seji matičnega delovnega telesa spremnilo besedilo referendumskega vprašanja, in sicer so vprašanju, »Ali ste za to, da bi bila v Republiki Sloveniji pridelava, predelava, promet in uporaba konoplje v medicinske namene dovoljena?«, dodali še vprašanje, »Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in predelavo konoplje?«. FOTO: Blaž Samec/Delo
24. 5. 2024 | 15:38
24. 5. 2024 | 16:27
2:50

Ustavno sodišče je z osmimi glasovi proti enemu – Klemnu Jakliču – zavrnilo navedbe poslancev SDS in NSi, da je odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o rabi konoplje neustaven. Opozicijske poslance je poleg datuma zmotil predvsem postopek sprejemanja odloka v državnem zboru, saj sta na seji parlamentarnega odbora iz enega nastali dve vprašanji, ki bi po mnenju opozicije morali biti predmet ločenega odločanja.

A kot je večina zapisala v svoji odločbi, ustavno sodišče ni pristojno presojati skladnosti odloka o razpisu referenduma s poslovnikom državnega zbora – gre za avtonomijo državnega zbora –, zato so opravili presojo skladnosti odloka z ustavo. O vodenju seje parlamentarnega odbora tako sploh niso odločali.

Zavrnili so očitano kršenje 86. člena ustave, ki govori o odločanju z večino navzočih poslancev, saj je bilo pri glasovanju prisotnih 79 poslank in poslancev, pri čemer jih je za sprejetje glasovalo 45, proti pa 28.

Prav tako pa se niso strinjali z očitkom, da bi bil kršen 2. člen ustave, ki določa, da je Slovenija pravna in socialna država, ker da je predlagatelj želel z referendumom povečati udeležbo na evropskih volitvah.

Argument, da volivci niso sposobni na isti dan »odgovorno glasovati na volitvah in referendumu«, je sodišče zavrnilo že leta 1996, ko je sprejelo stališče, da prepletanje referendumske in volilne kampanje v ničemer ne ogroža volilne pravice. Stališče je bilo takrat sprejeto pri referendumu z obvezno pravno močjo, zato še toliko bolj velja pri posvetovalnem referendumu.

Ustavni sodniki so zavrnili tudi navedbe o oteževanju politične tekme na evropskih volitvah: »Povečanje volilne udeležbe, če bo do nje prišlo, samo po sebi na more pomeniti protiustavnih posledic razpisa referenduma.«

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine