Usoda poškodovane labodke ganila Koprčane

Regionalne medije in družbena omrežja je te dni preplavila zgodba o poškodovani labodki in njenih dveh izginulih mladičih v rečici Badaševica. »Labodja družina žal ni izbrala primernega domovanja, saj gre za močno obljudeno območje,« meni Borut Mozetič iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Kot poudari, je treba labode, kot vse divje živali, pustiti pri miru in jih nikakor ne hraniti.

Številni Koprčani so v zadnjih mesecih z zanimanjem opazovali labodjo družino s tremi mladički, ki je sprva gnezdila ob kanalu Grande na območju športnega parka Bonifika, nato pa se preselila v bližnjo rečico Badaševica v naselju Semedela.

»Sama sem labodjo družino ves čas opazovala. Ko se je eden od mladičev nekega dne očitno slabo počutil, so ljudje takoj poklicali veterinarsko pomoč. Žal se ga ni dalo rešiti. Naslednjega dne je izginil še en mladič. To se je dogajalo junija, zadnjo soboto pa smo videli, da je poškodovana odrasla labodka, in potem je še edini preostali mladič ostal brez staršev, saj jima ni mogel slediti, ko ju je preplašilo plovilo in sta odletela stran,« pripoveduje Koprčanka Jasmina Čuturić.


 

Vso noč prebedela ob mladiču

Sogovornica je ob labodjem mladičku prebedela vso noč in naslednjega dne dočakala, da sta ga starša našla. »Prizor združitve labodje družinice je bil ganljiv, zdaj pa upam, da bomo dočakali, da bo mladiček vzletel, saj zdaj še ne more,« pravi Čuturićeva.
Po njenem mnenju bi bilo treba labode kot zaščitene živali zavarovati, saj jim ljudje dajejo kruh in drugo neprimerno hrano, ogrožali pa naj bi jih tudi veslači. V zvezi s tem se je oglasila celo na občini in v koprskem kajakaškem klubu, vendar, kot je dejala, brez uspeha.



»Težko bi naše člane obtožili česarkoli, saj ta šport sobiva z naravo, prav tako pa je znano, da se živali navadno umaknejo pred čolni. Poleg tega rečico uporabljajo tudi suparji in najemniki drugih plovil centra vodnih športov, tu pa so še ribiči in tako naprej,« pa meni Zdenka Ponamarenko, predsednica Kajak kanu kluba Žusterna.



Borut Mozetič, strokovni vodja naravnega rezervata Škocjanski zatok, ki sodi pod okrilje Društva za opazovanje ptic Slovenije, meni, da je treba labode, kot divje ptice, pustiti pri miru. »Smrt labodjih mladičkov je domnevno povzročilo hranjenje s kakšnim kruhom, ki za te živali ni primeren,« sklepa.



V rezervatu sicer živi od deset do 15 parov labodov. In zakaj ne bi mogli nesrečne labodje družine preseliti nazaj v rezervat, kjer bi bila v miru in na varnem? »Ko smo pred leti imeli podoben primer labodje družine, ki si je dom našla v gradbeni jami nasedle naložbe Toncity, smo organizirali njihovo premestitev v rezervat, a kaj, ko so bili čez nekaj ur spet nazaj,« odgovori Mozetič.