Usmerjeni v sončne elektrarne in javni promet

Vse okoli nas je zelo veliko izzivov, večina težav pa je izvirala zunaj Slovenije, je Bojan Kumer opisal vodenje ministrstva za infrastrukturo od 1. junija 2022, zdaj v vlogi kandidata za ministra za okolje, podnebje in energijo. Svojo kandidaturo je zagovarjal pred člani odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in dobil podporo z devetimi glasovi za in šestimi proti.

Spremljali so nas stoletna suša, izpad Teša 6, reševanje težav s padcem borz, zbijanje inflacije, rast cen energije in še kaj, je naštel Kumer. Ocenil je, da smo med petimi najuspešnejšimi državami po krotitvi cen energije. Letna stopnja rasti cen elektrike v juniju lani je bila 29,7 odstotka, v januarju pa je padla na 2,7 odstotka. Višjo, več kot 50-odstotno rast je imel tudi plin, zdaj pa je padel bolj kot v Evropi. Zmanjšujemo porabo ruskega plina, zmanjšujemo pa tudi ogljičnost prometa, je povedal Kumer.

Energija mora biti cenovno dostopna, pravi Kumer in dodaja, da je ključno, da se pripravimo na konec krize. V nekaj tednih bo digitalizirana tudi ponudba plina. S poroštvenim zakonom so zaščitili domače proizvajalce. Kumer je naštel še druge zaščitne ukrepe, tudi za gospodinjstva. Končne cene elektrike so nižje kot v povprečju v EU in so v trendu upadanja.

Bojan Kumer na zaslišanju. FOTO: Blaž Samec/Delo

Pri plinu je Slovenija popolnoma uvozno odvisna. Vlada je zagotovila tretjino plina iz Alžirije. Prihranek plina je bil še zadnji delec v mozaiku reševanja težav. Neprestano smo na meji 15-odstotnega prihranka plina do marca, kar je evropski cilj. »Maksimalno podpiramo naložbe v obnovljive vire,« je dejal Kumer in dodal, da so dodali 15 milijonov evrov za podpore.

V postopku je zakon o umeščanju obnovljivih virov v prostor, podpore so namenjene tudi za hranilnike, za tiste, ki nimajo dovolj zmogljivega omrežja. Razmah so sončne elektrarne doživele med oktobrom in decembrom.

Napoved stotine milijonov za sončne elektrarne. FOTO: Blaž Samec/Delo

Ključno je razogljičenje prometa, ki je največji porabnik energije v Sloveniji. Pripravljajo nov zakon o alternativnih gorivih, ustanovili so svet za javni promet, sprejeli bodo tudi smernice za parkiranje.

Milijoni za sončne elektrarne

V prihodnje čaka pospešeno vlaganje v OVE in krepitev podnebne politike. Čaka nas pravičen prehod iz premoga, strateška odločitev o novi jedrski elektrarni. Zakon o pospešitvi umeščanja OVE v prostor bo namenjen zlasti sončnim elektrarnam, te bodo ob cestah, na kmetijskih površinah, na vodah in drugje. To gre z roko v roki z evropskim denarjem, ki ga bo več kot 500 milijonov evrov. Doma bodo zagotovili več kot 350 milijonov evrov.

Zakaj sonce? Ker je to dosegljivo vsem državljanom in tudi nekaterim podjetjem, poleg tega je potencial sonca desetkrat večji kot potencial verige hidroelektrarn na srednji Savi. HE Mokrice pa bo treba dokončati, pravi Kumer, ki upa, da bo Slovenija dobila tudi več novih vetrnic. Prvo geotermalno elektrarno bodo zagnali poleti, to bo koristen pilotni projekt, meni Kumer, ki pa geotermalno energijo vidi zlasti kot vir ogrevanja.

Med rešitvami za večjo sprejemljivost vetrnic in drugih projektov so skupnosti, pa tudi prispevek za lokalno skupnost, meni Kumer.

Za šibka omrežja so rešitev baterije, ki jih bodo tudi podprli. FOTO: Blaž Samec/Delo

Prometne politike bodo dolgoročne, imele bodo parkirne ukrepe, prehod na e-mobilnost in drugo. Javni potniški promet pa je hrbtenica. Upravljavec je ustanovljen, v teku je javni razpis za opremo nove družbe. Javni potniški promet mora biti v podnebnem resorju, meni Kumer. Sledi usklajevanje voznih redov javnega prevoza, vozni redi v novem razpisu pa so povezani z dostopnostjo.

Brezplačen javni promet je dvorezen meč, meni Kumer. Vozovnice za učence in dijake je treba ob tem uskladiti z občinami. Poslanci so namreč ocenili, da je potratno, če vozita dva avtobusa v istem času do iste postaje, oba s koncesijo, eden pa vozi dijake in odrasle, drugi pa učence. Kumer se je sicer strinjal, da je javni promet podhranjen že dolga leta, uskladitev voznih redov vlakov in avtobusov bo tudi zato postopna.

Kumer je napovedal podnebni zakon, nov zakon o obnovljivih virih in o učinkoviti rabi energije. Spremeniti bo treba zakon o okolju, sprejeti metansko uredbo in še kaj. Čedalje več držav se odloča za podnebne resorje, zdaj tudi Slovenija. Kumer je napovedal tudi okrepljeno delovanje na področju prilagajanja na podnebne spremembe.

Jedrska država

Štiristebrna strategija bo zapisana v novem nacionalnem podnebno-energetskem načrtu. Pri tem je pomembna tudi povezljivost, ob izpadu Teša in remontu jedrske elektrarne se je tako zelo izkazala nova povezava z Madžarsko.

Bojan Kumer se že vso poklicno pot ukvarja z elektriko. FOTO: Blaž Samec/Delo

Slovenija je jedrska država, moramo pa poskrbeti za odpadke in za boljše upravljanje sklada za razgradnjo. Obstoječa jedrska elektrarna je tik pred pridobitvijo dovoljenja za podaljšanje obratovanja do 2043. Za novo jedrsko elektrarno pa bo vlada preučila vse mogoče alternativne rešitve. V tem mandatu bo vlada izvedla tudi referendum. Še prej bi radi preverili okoljske vplive.

Kavcijski sistem je zaveza

Preučiti bo treba kavcijski sistem, Kumer ga je napovedal za najkasneje leto 2026, poskrbeti za energetsko izrabo odpadkov in blata čistilnih naprav. Degradirana območja bo tudi treba sanirati, Kumer pa ni želel razkriti nobenih rokov, dejal je le, da čim prej. Evidence morajo pri tem postati jasne in transparentne, postopki pa hitrejši.

Kumer je dejal, da so zdaj bolj pripravljeni kot junija, da so tudi razmere bolj optimistične, poslancem pa dejal še, da je zdaj čas za vlaganje v obnovljive vire energije.

Povezanost energetike

»V energetiki je vedno tako, da si želiš biti čim bolj povezan s sosedi. Madžarska je bila še zadnja, ki ni bila električno povezana s Slovenijo. Take investicije so bile v vseh vladah podhranjene, ta energetska kriza pa je pokazala, da je treba tu narediti velike korake naprej,« je Kumer odgovoril na vprašanje, kako pomemben je daljnovod do Madžarske, za katerega je temeljni kamen postavil prejšnji predsednik vlade. Za dogovor o plinovodu pa je dodana zahteva za nadgraditev projekta v vodikovod.

Megavatna ura elektrike šestkrat zamenja lastnika pred končno porabo. Zato je enoten evropski trg tako pomemben, izmenjave elektrike pa tudi, to je ključna osnova zanesljive preskrbe.

Javni promet je hrbtenica čistejšega prometa, urediti pa bo treba vozne rede. 13.01.2023 FOTO: Blaž Samec/Delo

Poroštveni zakon je bil sprejet zato, da sta energetska stebra še lahko delovala in zagotavljala preskrbo uporabnikov. O 500-milijonski dokapitalizaciji HSE je bila debata dolga, denar pa naj bi HSE vrnil v dveh letih.

Kumer je zanikal, da bi prejšnji minister za infrastrukturo opravljal delo treh sedanjih ministrov. Stroški bodo gotovo manjši kot stroški za referendum, je še zbodel.