Ljubljana – Po nepričakovani in hipni odločitvi turškega predsednika, da proti stari celini usmeri skupine migrantov in beguncev, se je spet izkazalo, kako pomemben je hiter in enoten odziv evropskih institucij, da preprečijo nezakonite prehode državne meje. Tudi zato so že ob prvem migrantskem valu leta 2015 sklenili, da bodo Frontex posodobili in usposobili za takojšnje ukrepanje.
V iskanju rešitev, kako omejiti prihod migrantov na območje Evropske unije, je pred časom bavarski notranji minister predlagal celo, da bi se v varovanje slovenske meje vključil Frontex. Vendar so že takrat na slovenski policiji poudarili, da je pri izjavi verjetno šlo za nerazumevanje, saj je Frontex namenjen varovanju zunanjih meja EU, ne schengenske meje.
Razdelitev še ni znana
Zaradi razmer na turško-grški meji je Grčija že zaprosila za aktivacijo mehanizma za hitro posredovanje na zunanjih mejah EU. Po besedah
Petra Skerbiša iz sektorja mejne policije na generalni policijski upravi že izvajajo administrativne, operativne in logistične postopke za napotitev opreme in osebja. »Skupna kvota celotnega nabora enote za hitro posredovanje na ravni EU je največ 1500 pripadnikov,
skupni delež Slovenije pa je največ 35 pripadnikov. Število napotitev je odvisno od ocene agencije na podlagi izdelane ciljne analize tveganja za prizadeto območje,« pojasnjuje sogovornik.
Sedanja razdelitev po posamezni državi članici še ni znana, se pa v javnosti širijo informacije, da bodo za začetek v Grčijo poslali sto dodatnih pripadnikov, ki delajo pod okriljem Frontexa. Skerbiš je o tem dejal: »Slovenija je pripravljena sodelovati s postavljenim in izračunanim sorazmernim deležem skladno z dogovori in uredbo. Izbor kandidatov bo izveden iz ustanovljenega nacionalnega nabora pripadnikov evropske mejne in obalne straže.«
FOTO: Reuters
Agencija in države članice z roko v roki
Analize tveganja in ocen ranljivosti, ki jih pripravi Frontex, ter sodelovanje z državami članicami so izhodišče za pripravo potreb agencije, ki jih nato na načrtovalnih sestankih in v sklopu bilateralnih pogajanj skupaj dogovorijo, uskladijo in izvedejo.
Skerbiš pravi: »Agencija predstavi potrebe in posreduje generalni poziv za sodelovanje, države članice podajo ponudbe, sledi prvi krog pogajanj, agencija nato posreduje drugi poziv za sodelovanje s konkretneje definiranimi zahtevami, članice potrdijo svoje ponudbe, sledi drugi krog pogajanj, agencija nato v sklepni fazi posreduje končni poziv za potrditev sodelovanja s konkretnimi ponudbami in zavezami, države članice dogovorjene ponudbe pregledajo in zaveze pisno potrdijo.«
Ker Frontex (še) nima lastne tehnične opreme, jo prispevajo države članice, tako kot svoje policiste. Prispevanje opreme in osebja sta združena postopka, vse operativne stroške povrne agencija.
Posebnost pripadnikov Frontexa, ki delajo v tujini, je še, da imajo skladno z veljavnimi pravili pravico, da nosijo in uporabijo strelno orožje in prisilna sredstva.
Migrantska kriza terjala ukrepanje
Frontex je bil ustanovljen leta 2004, sedež ima v Varšavi na Poljskem. Najprej je to bila evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic EU, spremenjene migrantske razmere pa so prinesle tudi drugačne zahteve in naloge, zato je to zdaj evropska agencija za mejno in obalno stražo. Čeprav je v ospredju boj proti nezakonitim prišlekom, je naloga agencije tudi boj proti čezmejnim kriminalnim dejavnostim na zunanjih mejah.
Frontex se ukvarja z analizo tveganja, ugotovitve pa se uporabljajo za načrtovanje prihodnjih dejavnosti. Migrantska kriza leta 2015 je odločevalce v EU prisilila, da ukrepajo in reorganizirajo delovanje Frontexa. Število zaposlenih (s 400 leta 2016 na okoli tisoč) kot tudi denarna sredstva za delovanje so se močno povečala (s 143 milijona evrov leta 2015 na zdaj predvidenih 322 milijonov evrov), v prihodnosti pa je cilj, da bo imel Frontex svojo tehnično opremo.
Komentarji