Uradno primanjkuje tisoč učiteljev, neuradno še več

Jutri se bo za 194.562 učencev in za okoli 79.000 dijakov začel pouk. Minister za izobraževanje Igor Papič je dobrodošlico izrekel tudi 20.797 prvošolcem. Napovedal je, »da bomo šolsko leto 2022/2023 začeli in zaključili v šoli. Pri tem vse lepo prosim, da upoštevamo osnovne higienske ukrepe in priporočila za preprečevanje prenosa in širjenja virusa covid-19, ki so jih pripravili za to pristojni strokovnjaki.«

Pred začetkom šolskega leta je predsednica glavnega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Jelka Velički dejala, da bo veliko odvisno tudi od staršev: »Naj pozorno spremljajo stanje svojih otrok in ob prvih bolezenskih znakih takoj navežejo stik z zdravnikom. Le tako bomo lahko obdržali pouk v šolah, kar si vsi želimo.«

Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je dodal, da bo način, kot je predlagan letos, preizkus: »V Svizu se s spremembo odnosa do epidemije, zdaj temelji na priporočilih, strinjamo. Očitno se je pokazalo, da avtoritarni pristop, ki je temeljil na grožnjah, kaznovanju, odrejanju, ni prinesel rezultatov. Je pa res, da tak pristop pomeni bistveno večjo odgovornost vseh nas. Tudi učiteljstva, staršev in vseh, da bomo poskrbeli in zagotavljali, da bodo vrtci in šole odprti.« Dodal je, da pa se nekateri vzorci vendarle vlečejo še iz časa prejšnje vlade: »Ponovno NIJZ, ko je oblikoval stališča in protokole za delovanje šol, ni k razpravi povabil učiteljev praktikov.«

Bo šole zaprla kadrovska stiska?

Jelka Velički je še dejala, da v novem šolskem letu pričakujejo pravočasne informacije, zaupanje v njihovo delo, zahtevajo pa tudi socialni dialog in »zavedanje, da opozorila našega sindikata glede kadrovske podhranjenosti niso iz trte izvita. Uradni podatki so, da primanjkuje tisoč učiteljev. Neuradno še več. Primanjkuje jih po celotni vertikali.« Trenutno je tako največja grožnja zapiranja vrtcev in šol pomanjkanje kadra.

Šole lahko zapre kadrovska stiska, ne covid

Štrukelj je dodal, da so trendi glede pomanjkanja kadra očitni: »Hkrati pa je očitno, da tisti, ki bi morali odreagirati, ne reagirajo.« Spomnil je na ugotovitve OECD, da ima Slovenija eno najstarejših učiteljskih populacij v Evropi, da je več kot tretjina učiteljev starejših od 50 let, hkrati pa primanjkuje mladih učiteljev, po zadnjih podatkih je teh le še štiri odstotke. »To je nekaj, kar živimo, in pedagoški procesi se nam bodo začeli ustavljati,« je dejal Štrukelj. Poudaril je, da je za to, da se vse to dogaja, razlog tudi v razvrednotenju pedagoškega dela, kar se kaže ne nazadnje tudi pri plačah. Tudi zato se mladi ne odločajo za pedagoške poklice, tisti, ki so v podplačanih skupinah, kot so, denimo pomočnice vzgojiteljic, pa odhajajo v gospodarstvo.

Štipendije zmanjšujejo, ne rešujejo problema

Posledice razvrednotenja pedagoških poklicev so tako lahko v prihodnosti precej dramatične, je še dejal Štrukelj: »Ko bo ugotovljeno, da javne šole niso več kakovostne, si bo elita zagotovila zasebne šole, ki si jih bo lahko plačala. O tako velikem vprašanju govorimo! Na to je vezano tudi vrednotenje pedagoškega dela, ki je zaostalo v zadnjih petih letih za vsemi ostalimi v javnem sektorju.« Dodal je, da je prav izobraženo prebivalstvo lahko prednost Slovenije: »Če pa to ni orientacija te države, če je kakovostna izobrazba manj pomembna, potem pa naj ima politika toliko poguma, da to pove.«

Maske niso predvidene, samotestiranje učencev doma

Država bo sicer zagotovila 250 štipendij za pedagoške poklice. Štrukelj je dejal, da štipendiranje »lahko pripomore k zmanjševanju problema, ampak ga ne bo rešilo, ker vpisna mesta ostajajo prazna«. Težave imajo tudi ravnatelji pri iskanju ustreznega kadra, je še dodal: »Imamo podatke zavoda za zaposlovanje, razpisana delovna mesta ostajajo prazna, ni prijavljenih, verjetno kompenzirajo tudi tako, da se povečujejo obremenitve že zaposlenih ali da se zaposlujejo nekvalificirani. To se je dogajalo tudi med epidemijo, ko so bili v razredu študenti.« Poudaril je, da je bilo to takrat razumljivo in bi lahko rekli, da bolje kot nič, a da s stališča kakovosti to ni bilo dobro.

V Svizu vlado pozivajo, da spoštujejo vse podpisane dogovore od leta 2018, da uresniči vse, kar je zagotovila učiteljstvu, je še spomnil Štrukelj: »Spomladi letos je 38.000 zaposlenih izglasovalo splošno stavko, ki je še vedno odprta. Pri stavkovnih zahtevah bomo vztrajali.« Dodal je, da so dobili zagotovila, da bodo rešitve za stavkovne zahteve iskali v stavkovnem sporazumu: »Kdaj se bodo začela pogajanja, pa ne vemo.«