Predlog za napotitev v karanteno mora biti jasno obrazložen

Ljubljana – Odločilna dejstva v predlogu, na podlagi katerih je izdana karantenska odločba ministrstva za zdravje, so ključna, je v nedavni sodbi sklenilo upravno sodišče. Predvsem kadar posameznik ne sodi med izjeme, ki jih določa vladni odlok.

Upravni spor je sprožil tožnik, kateremu so izdali odločbo o odrejeni karanteni za preprečitev oziroma zamejitev prenosa okužbe z novim koronavirusom covid-19. Sodišče mu je sledilo, odločbo razveljavilo in jo prvostopenjskemu organu poslalo v ponovno odločanje.
 

Brez konkretne obrazložitve

V konkretni zadevi je upravno sodišče ugotovilo, da ne iz izreka in ne iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, iz katere države je vstopil tožnik na območje Slovenije, niti ura vstopa, kakor tudi ne, na kateri seznam je uvrščena država in iz katerih razlogov je tožniku odrejena karantena.

Zgolj navedba predpisov in splošna navedba o razglasitvi pandemije Svetovne zdravstvene organizacije ne zadostuje, saj ne vsebuje obrazložitve glede konkretnega posameznika, ki je obravnavan, in je brez zakonskih določil, ki bi stranki omogočila pravico do obrambe, sodišču pa kontrolo, ali je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno in ali je bil glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabljen materialni predpis.

V primeru odsotnosti obrazložitve in navedbe dejstev in dokazov, ki utemeljujejo izdajo odločbe, stranka v postopku nima možnosti podati izjave o upoštevanih dejstvih in tudi ni seznanjena z razlogi, zaradi katerih se je pristojni organ odločil, da karantensko odločbo izda.

Zaradi morebitnega nadaljevanja postopka in drugih istovrstnih postopkov sodišče pripominja, da mora organ, če posameznik uveljavlja katero izmed 17 izjem iz odloka, takšna dejstva presojati in jih ustrezno obrazložiti, še posebej če šteje, da posameznik ne sodi med izjeme.
 

Omejitev gibanja mora biti ustrezno obrazložena

Na podlagi ustave ima vsakdo pravico, da se prosto giblje in izbira prebivališče, da zapusti državo in se vanjo kadarkoli vrne, pri čemer se sme ta pravica omejiti z zakonom, če je to potrebno, da bi se preprečilo širjenje nalezljivih bolezni. Tovrstni poseg mora biti ustrezno obrazložen na način, da je razloge, ki so organ vodili pri odločanju, mogoče preveriti in tudi preizkusiti.

To pomeni, da ima država pravico, iz razloga javnega interesa, ukrep karantene opredeliti kot pomembnejšega od pravice do svobode gibanja posameznika, vendar mora to storiti na predpisan način, z ustrezno obrazložitvijo izdane odločbe ter dejstvi in dokazi, ki utemeljujejo izdajo ukrepa in opravičujejo omejitev ustavno varovanih pravic ter so nujni za poseg v tovrstno pravico, z namenom preprečitve širjenja nalezljive bolezni. Pri tem mora med izrečenim ukrepom in javnim interesom obstajati ustrezna sorazmernost ukrepa.

Sodišče je še dodalo, da glede na to, da karanteno, na podlagi predloga Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije, odredi minister za zdravje po tem, ko policist na mejnem prehodu ob vstopu posameznika v Slovenijo vzame podatke in jih posreduje predstavnikom ministrstva za zdravje, morajo biti odločilna dejstva, na podlagi katerih je pozneje izdana odločba o karanteni, zavedena že v predlogu za izdajo odločbe.