Umrl je slikar, kipar in oblikovalec Domen Slana

V starosti 55 let se je izteklo življenje Domna Slane, slikarja in kiparja, ki je mnogim najbolj znan po svojevrstnem oblikovanju stolov, figur ptic, ki so mu bile izrazito ljube, ali pa izvirnih očal. Kot slikar se je izražal v olju in akvarelu.

Na Akademiji za likovno umetnost je diplomiral leta 1989, ustvarjal je v Puštalu pri Škofji Loki. Umrl je manj kot leto za tem, ko se je poslovil njegov oče France Slana.

Njegovo smrt je na Facebooku potrdil njegov polbrat Jan Plestenjak. Njegova mati je slikarka Dora Plestenjak.

Stoli kot unikatne umetnine iz zavrženih materialov

Stole, po katerih je bil nemara najbolj znan, je pojmoval kot unikatne umetnine, sestavljene iz slovenskih rustikalnih uporabnih predmetov, ki bi drugače pristali na smetišču. Denimo sedlo, podkve, volovski jarem ali lesena kolesa starih vozov.

»V svojem ateljeju jim vdahnem novo življenje, kajti vsak stol ima svoje zgodbe, vsi pa zagotavljajo udobje ne glede na to, iz česa so narejeni,« je nekoč povedal o njih. Dajal jim je tudi nenavadna imena: Mična gospodična, Klavirski stol, Ritoliznik in podobno.

Kot so zapisali na portalu Obrazi slovenskih pokrajin, mu je trajni umetniški izziv in navdih predstavljala krajina, zlasti obmorska: ponujala mu je neomejene možnosti za izražanje najbolj subtilnih občutij ter ga usmerjala v barvno-svetlobna raziskovanja raznolikih krajinskih prizorov. 

Z originalnimi poenostavitvami figuralike se je abstrakciji najbolj približal v kiparstvu ter na oblikovalskem področju.

V preteklosti se je veliko posvečal tudi letenju, večinoma z jadralnim padalom, pa tudi z zmajem.

Stoli, ki nas zbegajo

»Domnovi stoli nas zbegajo,« je o značilnih umetnikovih stolih ob njegovi samostojni razstavi že leta 1999 v Cankarjevem domu v Ljubljani zapisal arhitekt in oblikovalec Saša J. Mächtig. »Vrednostni aparat se nam sesuva. Naš racio, preudarki, računi z nekakšno koristnostjo, razumom, ki terja dokaze, pravila, načela in nauke, odpove. Domnovi ’stoli’ niso več le pripomoček za sedenje. Ali pač? Morda pa prav to!«

Po njegovem mnenju »ponujajo ključ, ki nas zapelje v sanjski svet tridimenzionalnih podob in poetike«.