Boris Jež – aprila je dopolnil 66 let – je začel za Delo pisati še v gimnazijskih letih in med študijem. Rodil se je v Ajdovščini, gimnazijska leta je preživel v Kopru, sociologijo in filozofijo je študiral v času, ko se je študentsko gibanje iztekalo. Delo je bila njegova prva in zadnja služba. Najprej je bil dopisnik iz Kopra, potem je v Ljubljani delal za gospodarsko redakcijo, v Beogradu je oddelal svojo petletko kot dopisnik, v Ljubljani je urejal komentatorsko stran. Za Sobotno prilogo je pisal Bodice. Kakšnih tisoč Bodic je napisal. Pisal je vedno, tudi ko je bil na dopustu. Ko se je upokojil, je razumel, da morajo Bodice ostati. Šele bolezen ga je ustavila.
Boris Jež je kot novinar in komentator združeval nekaj redkih lastnosti. Slog njegovega pisanja je bil izpiljen. Bil je dobro obveščen. V obdobju, ko je vodil beograjsko dopisništvo Dela, je natančno spoznal protislovja tedanje SFRJ. Znal je biti resen. Še raje se je šalil. V letih, ko je vse neznosno resnobno, je plemenit humor dragocena dobrina. A Boris Jež je bil tudi resen analitik. Knjiga
Nikoli več Yu (Bela knjiga o razpadu Jugoslavije, 1995) je odlično napisana študija o protislovjih, ki so vodila do razpada SFRJ.
Za Sobotno prilogo je pisal Bodice. Kakšnih tisoč Bodic je napisal. Pisal je vedno, tudi ko je bil na dopustu. FOTO: Mavric Pivk
Ljudje, ki ničesar ne razumejo, radi govoričijo, da smo novinarji ostali družbeno-politični delavci. Tak status je imela novinarska profesija v časih samoupravnega socializma. No, Boris Jež je bil kratek čas tudi to, družbeno-politični delavec. Pred plebiscitom je tedanjemu sekretarju za informiranje, pokojnemu
Stanetu Staniču, napisal opomnik, v katerem je opozarjal na nujnost medijske podpore plebiscitnemu projektu. Menil je, da čas osamosvajanja vendarle ni čas, ko bi novinarska profesija trenirala kritično distanco. Osamosvojitev je bila tudi Borisov projekt.
Ko se je vrnil mir, se je Boris Jež vrnil k staremu poslu. Kritičnemu opazovanju, opisovanju in komentiranju.
Ko se je vrnil mir, se je Boris Jež vrnil k staremu poslu. Kritičnemu opazovanju, opisovanju in komentiranju. Ter k satiričnim Bodicam, kolumni, v kateri se je najraje skliceval na svoje stare prijatelje, recimo na Voltaira, Hegla ali Kanta.