Ukrepov ob okužbah ne morejo prepuščati iznajdljivosti

»Vztrajamo, da je okužene stanovalce z novim koronavirusom treba nemudoma in brez odlašanja osamiti zunaj domov za starejše, saj se je to izkazalo za najbolj učinkovito pri zajezitvi širjenja okužb. Potrebujemo hitre kadrovske in druge okrepitve ter zunanje lokacije z vso potrebno opremo in strokovnimi ekipami, ki so nujne za učinkovito izvajanje ukrepa popolne osamitve.« Tako je na vprašanje, kako se pripraviti na prihajajočo jesen, ki poleg koronavirusa prinaša še druge viruse, odgovoril Denis Sahernik, v. d. direktorja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS).

Poudarja, da sistemskih rešitev še ni. Domovi pa so ostali sami tudi pri zagotavljanju osebne varovalne opreme, ki je na trgu primanjkuje, stroški zanjo pa so čedalje višji.

SSZS še vedno ne sodeluje v delovni skupini pri ministrstvu za delo, iz katere so, kot je znano, izstopili zaradi nestrinjanja s predlogi ministrstva za zdravje in te skupine, da bi osamili stanovalce, ki so zboleli zaradi covida-19, tako da bi jih nastanili v mobilnih enotah oziroma zabojnikih.

Zahtevajo strategijo, skladno z zakonodajo

Kot je dejal Sahernik, si s pristojnimi prizadevajo najti rešitve za njihove zahteve na neformalnih sestankih: »Odločevalcem, ki so pripravljeni tudi slišati, in ne samo prisluhniti, želimo konkretno predstaviti svoj pogled, stališča, dejanske zmožnosti in sodelovati pri iskanju rešitev. Ne moremo pa sodelovati v delovni skupini, ki sprejema odločitve, ki niso v korist vseh naših stanovalcev, okuženih in zdravih.«

Na vprašanje, kaj bi se moralo zgoditi, da bi v omenjeni skupini spet formalno sodelovali, je Denis Sahernik odgovoril, da zahtevajo strategijo, ki bo skladna z zakonodajo ter ob upoštevanju arhitekturnih, kadrovskih, materialnih in finančnih zmožnosti domov v največjo korist obolelim in zdravim stanovalcem. Zahtevajo, da stanovalke in stanovalce ob pojavu okužbe nemudoma osamijo zunaj doma ter vzpostavijo zunanje enote, ki bodo v skladu z zakonodajo pooblaščene za izvajanje popolne osamitve obolelih zaradi covida-19 in bodo imele na voljo vse potrebne prostorske, kadrovske in tehnične vire.



»Zahtevamo torej samo dosledno upoštevanje zakonodaje in njenih določil. Ta pa daje ministru za zdravje – tudi z odredbo o začasnem ukrepu prepustitve nastanitvenih objektov zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni covid-19 – vsa pooblastila, da določi takšne prostore in tudi ves potreben kader.« Dodaja, da pogojno pridejo v poštev mobilne enote, vendar samo, če zagotavljajo dostojno bivanje stanovalcem in normalne delovne razmere zaposlenim.



Sahernik ugotavlja, da so domovi za starejše pri iskanju rešitev sicer inovativni, a tudi če jim uspe zagotoviti zunanjo lokacijo, nimajo zadostnih virov za reševanje s tem povezanih kadrovskih in finančnih težav. Vsi se namreč spopadajo s kadrovsko podhranjenostjo, visokimi dodatnimi stroški, na primer zaradi nakupov drage osebne varovalne opreme, razkužil in dezinfekcijskih sredstev, ter izpadom prihodkov zaradi praznih postelj: »Nikakor ne smemo dopustiti, da bi breme dodatnih stroškov prevalili na stanovalce in njihove svojce. Potrebna je sistemska rešitev za vse domove. Ukrepanja ob pojavu okužb v domovih ne moremo več prepuščati iznajdljivosti in improvizaciji.«

Prilagoditev standardov, normativov in financiranja

Skupnost je pripravila predlog zahtevanih podrobnejših standardov za izvajanje posameznih vrst oskrbe in merila za določitev vrst oskrbe glede na potrebe uporabnikov storitev v domovih za starejše. V sklopu testiranja in spremljanja časovnih opredelitev storitev se je izkazalo, da bi domovi potrebovali približno za četrtino več kadra v socialni oskrbi.
Več kot 78 odstotkov stanovalcev pa je uvrščenih v zdravstveno nego tretje kategorije, ki pomeni najzahtevnejšo zdravstveno nego, zato bi v domovih potrebovali še veliko večji odstotek zdravstvenega kadra za izvajanje zdravstvene nege in rehabilitacije, poudarja Denis Sahernik.



V domovih in posebnih socialnovarstvenih zavodih bi morali, izpostavlja Sahernik, standarde in normative ter financiranje zdravstvenega varstva prilagoditi podobno, kot velja za negovalne oddelke v bolnišnicah. Samo tako bodo vzpostavljeni enakopravni pogoji za izvajanje zdravstvene nege, s čimer bo starejšim zagotovljeno enakovredno in enakopravno izvajanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ne glede na tip in vrsto izvajalske organizacije.