Mateja Logar: Od 1. do 11. aprila predlagamo popolno zaprtje države

Kakšni protikoronski ukrepi nas čakajo v prihodnjih dneh in med velikonočnimi prazniki, bo znano najkasneje danes zvečer.

Dopoldne ob deseti uri so na povabilo predsednika države Boruta Pahorja na Brdu sestali minister za zdravje Janez Poklukar, predstavniki političnih strank, strokovna posvetovalna skupina za covid-19 in premier Janez Janša. Posvet pri predsedniku države Borutu Pahorju se je končal nekaj minut pred 13. uro, torej po skoraj treh urah.​

Mateja Logar, vodja posvetovalne skupine je dejala, da je potrebno popolno zaprtje države. »Ne pričakujemo, da bo v tem času virus izginil,« je napovedala. Od 1. do 11. aprila predlagajo popolno zaprtje države, po tem se oceni, kakšno je stanje in naprej sledijo ukrepi po vladnem semaforju. Kot izjemo so predvideli, se omogoči 4. aprila druženje dveh gospodinjstev. Gibanje bo omejeno na regije, ne na občine.

Predlog svetovalne skupine predvideva še šolanje na daljavo, pri čemer se 12. aprila šole ponovno odprejo. Vrtci so odprti le za primere, ki so potrebni za neobhodno delovanje države.

Javni promet v času zaprtja deluje po sistemu sobotnega-nedeljskega razporeda. V času zaprtja se maksimalno izvaja delo na domu, izkoristi se tudi možnost dopusta. Tistim, ki gredo v službo, delodajalec izda potrdilo, da so nujno potrebni za delovni proces.

V času popolnega zaprtja poteka cepljenje, tudi testiranje za tiste, ki bodo morali v javno življenje. 
 

Pahor: Vidimo se 25. junija na Trgu republike

V sklepnem delu posveta je vodja posvetovalne skupine Mateja Logar ponovno povedala, da so se za enajst dni popolne zapore javnega življenja odločili, ker je to čas, ko je možno zares omejiti širjenje virusa. Krajši čas tega ne zagotavlja.

Minister za zdravje Janez Poklukar je menil, da vlada in stroka mora zaščiti življenja ljudi. »Predlagam 11-dnevno zaprtje od 1. 4. do 11. 4.« je dejal. V tem času bomo omejili širjenje virusa in precepili določeno število prebivalcev. Poklukar je navedel cilje ostrih ukrepov: »Cilj je rešiti 500 življenj, ohraniti delujoče zdravstvo, zagotoviti zdravstveno oskrbo tudi ne-covid pacientom, cilj je morebitna nadgraditev semaforja, cilj je zagotovitev jasne luči na koncu tunela: to je doseči zadostno precepljenost do začetka poletja in vrniti Slovenijo na zemljevid zelenih.«

Premier Janez Janša je izrazil obžalovanje, da se opozicija ni udeležila srečanja, ve, da »bo cena tako zdravstvena kot ekonomska in socialna zato višja, a to je cena demokracije, kakršno imamo«. Če je cena neukrepanja 500 novih mrtvih, vlada nima nobene druge možnosti, kot da ukrepe sprejme, je dejal premier. »Če ne bi ukrepali zdaj in bi prišlo do te točke, bi morali ukrepati kasneje in takrat zaustaviti javno življenje,« je dejal Janša in spomnil, kako je morala Češka zaradi neukrepanja voziti svoje bolnike celo v druge države.

Poudaril je, da večina evropskih držav zaostruje ukrepe ali podaljšuje obstoječe ukrepe. Nekatere države sprejemajo celo 24-urno policijsko uro, torej popolno zaprtje. Ukrepov ne smemo razvodeniti z desetinami izjem, ker povzroča to veliko nezadovoljstva, tisti, ki najbolj upoštevajo ukrepe, imajo v tem primeru občutek, da so na najslabšem, je menil Janša. »Predlagam, da teh enajst dni zdržimo,« je dejal premier. Cena bo veliko nižja, kot če potisnemo glavo v pesek in menimo, da se bodo krivulje same po sebi obrnile v drugo smer. Vse države, ki so to poskusile, so obžalovale, je poudaril.

Prenos srečanja pri predsedniku RS si lahko ogledate tukaj: ​



Kot je dejala Bojana Beović, alternative ni, alternativa prinaša nove stotine mrtvih, zato je nesprejemljiva. »Ne izbiramo med pozitivnim in negativnim, pač pa med ukrepanjem, ki ima negativne posledice, in neukrepanjem, ki ima še večje posledice.«

Predsednik Borut Pahor je dejal, da »nam je vsem jasno, da smo utrujeni. Naša strpnost je že leto dni na preizkušnji. Vendarle zelo velika večina ljudi sprejema to preizkušnjo nase v upanju, da bomo krizo premagali. Strokovna skupina ima enotno stališče o ukrepih, ki bodo zavarovali naše bolnišnice, za razliko od prej bomo zdaj pridobili potreben čas, da se opravi cepljenje in virus prehitimo, namesto da bi virus prehitel nas«.

»Predstavljate si, da vlada danes odločitve ne bi sprejeli: veselje bi trajalo nekaj ur ali nekaj dni, nato se bo izkazalo, da je strokovna skupina imela prav, da bo veliko zbolelih in no naraščalo število mrtvih. Potem se bodo vsi vprašali, kje je bila vlada, ko je bil čas,« je nadaljeval Pahor. Vlada nima prav veliko možnosti, podprimo jo pri težki odločitvi, je apeliral.

Sklepne besede predsednika Pahorja so bile, da še vedno upa, da bomo 30. obletnico ustanovitve lastne države praznovali na Trgu republike, skupaj, vsi, enotno. »Se vidimo 25. junija na Trgu republike,« je sklenil posvet Borut Pahor.

Ali je kakšna druga pot za omejitev virusa?

Predsednik države Pahor je kot povezovalec razprave nekajkrat vprašal, ali je razen popolne zaustavitve javnega življenja možna še kakšna druga pot za omejitev širjenja virusa. Epidemiolog Mario Fafangel je potrdil, da so zdaj predvideni ukrepi pravi. Odločitve epidemiologov slonijo na obstoječih številkah.

Jelko Kacin, državni sekretar za cepljenje, je navedel, da je v mesecu marcu prišlo 100 tisoč odmerkov cepiva manj, kot smo pričakovali. Pfizer bo naslednji mesec za 45.000 odmerkov povečal dobave, AstraZeneca za 10.000, novo cepivo Janssena predvidoma 250.000 odmerkov cepiva, za katerega je potreben le en odmerek, je navedel. Meni, naj bo zaprtje javnega življenja kratko, a popolno, da bomo lahko nadaljevali za tem z bolj normalnim življenjem. Drugo, vse lokalne skupnosti se morajo dobro organizirati, da bodo zmogle cepiti, predvsem Ljubljana.

Bojana Beović je odgovorila: »Že leto dni se stroka ukvarja z vprašanjem, ali so kake druge možnosti,« je povedala, a žal drugih možnosti ni. V prvem valu je bila Slovenija uspešna, ker so bili ukrepi hitri. Imamo slovenski model. Trenutno smo v takem stanju, da je resno ukrepanje še lahko učinkovito, je dejala zdravnica, nekdanja vodja posvetovalne skupine. Najbolj učinkovito je omejevanje kontaktov ljudi, kažejo vse analize po svetu. V medicini sprejemamo odločitve v skladu z dobrimi tujimi praksami, je navedla. Vse kaže na to, da so popolne zapore držav učinkovite. »Ko sem videla prvo tako raziskavo po prvem valu, sem bila slabe volje, a potem so tudi druge pokazale isto,« pravi Bojana Beović. Raziskave ne kažejo, da bi obstajale kake druge učinkovite metode. Treba je za kratek čas čim bolj omejiti stike.

Gregor Perič, vodja poslanske skupine SMC, je opozoril, da ljudem zmanjkuje potrpljenja in pozval k odgovornemu ravnanju drugih politikov. Če nekdo načrtno kritizira in ruši vse sprejete ukrepe, ljudje ukrepov ne upoštevajo in vso prizadevanje gre v nič, je menil. Jože Horvat, poslanec NSi, je dejal, da se z virusom ne da pogajati. Razumel je besede ministra za zdravje, da imamo zdaj možnost ustaviti virus. Komentiral je, da se veliko ljudi ne drži ukrepov. »Smo narod žurk in žurerjev,« je dejal. 

Felice Žiža, vodja poslanske skupine italijanske in madžarske skupnosti, je glede samega sprejetja zaprtja javnega življenja prepričan, da je to potrebno. Razmišlja o tem, ali ne bi vendarle ohranili odprtih šol, vsi drugi ukrepi se mu zdijo sprejemljivi. Zavzel se je tudi za ostrejši nadzor nad prehajanjem državnih meja. Na vseh slovenskih mejah poznajo v času epidemije izjeme, predvsem za delovne migrante, kar je prav. Apeliral je na vlado, da tako ostane, da Slovenija ne sprejema enostranskega zaprtja državnih meja brez posveta z drugimi državami.

Mateja Logar je povedala, da je zaprtje šol potrebno zaradi redčenja stikov, saj v šolah prihaja med otroci do okužb, ki se širijo za tem v domačem okolju.

Anton Balažek iz Desusa je menil, da so tovrstna srečanja dobrodošla, zahvalil se je stroki, v katero imajo ljudje veliko zaupanje. Predlaga, da podpremo ukrepe stroke, saj si nihče ne želi, da bi se ponovil drugi val.

Odziv političnih strank

Matej Tonin, predsednik NSi je dejal, da bodo ukrepe o zaprtju javnega življenja, ki jih je predlagala strokovna skupina, podprli. Glede na vse podatke je treba še malo potrpeti in premagati tretji val, je menil. Pomembno je, da se ve, kako naprej in da bo po 11. aprilu ponovno začel veljati vladni semafor, torej bodo ukrepi sproščeni.

Zdravko Počivalšek, predsednik SMC, je menil, da smo v psihološki krizi. Če ne bomo vsi razumeli, da so ukrepi zares potrebni, bomo ponovno razočarani. Želi, da vlada nameni pozornost psihološkemu stanju. Vlada  ne uživa dovolj zaupanja, opozicija pa ne razume, v kakšnem položaju smo, meni Počivalšek, ki zaskrbljeno spremlja številke o okuženih. Razume zdravnike, da želijo vse zapreti, a ne upošteva vseh okoliščin in odziva ljudi. Vsi v Sloveniji imamo dovolj epidemije, je dejal predsednik SMC, ki razume ljudi, da se počutijo prevarane. »Zato zavračam zahtevo po strogem omejevanju,« je dejal Počivalšek.

Gospodarstvo ima težave, treba je izstopiti iz tega kroga, postaviti na prvo mesto psihološki vidik, čeprav sam sicer ne ve, kako bi se lotili zajezitve epidemije. Vsekakor pa mora biti prvi korak dopolnitev strokovne skupine s strokovnjaki drugih profilov.
»Strogo zaostrovanje pomeni konec našega dela, vlada si ne sme privoščiti narediti napake,« je dejal.

Vse države da govorijo o zapiranju, a ne o tako dolgem. Avstrijci napovedujejo le o štiridnevnevo zapiranje. Sprejema cilj neprehajanja regij in zaostritev prehoda državnih mej.

Mateja Logar se je odzvala z mislijo, da se »psihične komponente zavedamo vsi, a tako ne moremo reševati človeških življenj. Res je v trgovskih centrih malo okuženih med zaposlenimi, a se tam zbira množica ljudi, ki so v stikih v čakajočih vrstah v zaprtih prostorih. Enako je z gospodarstvom: v delovnih procesih, predvsem pa v času prihajanja na delo in v odmorih so stiki, ki jih z delom od doma želimo preprečiti.« Glede šol je predlagala, da se po izteku zaprtja, torej 12. junija, šole odprejo ne glede na stanje okužb.



Minister Janez Poklukar je dejal, da si želi sam ukrepe sproščati, a situacija je tako občutljiva in nevarna, da zdravstvo ne bo zdržalo, če no bo ukrepov. Pomembno je, da bo Slovenija dobila aprila dovolj cepiva za cepljenje starejših od 60 let, po čemer bomo lažje odpirali družbo, da bi od poletja naprej živeli zeleno Slovenijo.

Poudaril je, da po koncu zaprtega obdobja vsi drastični ukrepi prenehajo in naprej velja vladni semafor. »V tem času je treba pretresti tudi ukrepe na semaforju.«

Predsednik Borut Pahor je spomnil, da so se na zadnjem sestanku 17. marca strinjali, da je kriterij za ukrepe obvladljivost stanja v bolnišnicah. Danes predlagani ukrepi so takšni, da bi bolnišnice obvladale svoje delo, je poudaril Pahor in vprašal – kot minister Počivalšek – ali bi lahko s kakšnim drugim ukrepom dosegli isti učinek?


 

Jelinčič: »Paziti bo treba, da se ljudem ne bo strgalo«

Zmago Jeličnič Plemeniti (SNS) je menil, da je popolno zaprtje nesmisel, saj se bodo pojavljali vedno novi sevi in v tem primeru bi bilo treba javno življenje za zmeraj ustaviti. Dejal je, da bi se NIJZ moral bolj posvetiti zdravljenju covida-19. »Zaprtje bi bilo grozljiva stvar. Ljudje so na koncu z živci. Napadli so inšpektorja v Celju, tega bo vedno več. Ljudje ne zdržijo več,« je dejal.

»Sem zato, da se država ne zapre, ampak da se upoštevajo vsi ukrepi. Kaznovati pa je treba tiste, ki ne upoštevajo ukrepov. Kontrole pri vstopu v državo in pri izstopu ni,« je navedel Jelinčič, ki je opazil, da ponekod ukrepov sploh ne upoštevajo. Navedel je, da ljudje nalašč ne upoštevajo ukrepov, prav tako je menil, da so odprte terase gostinskih lokalov dobrodošle, saj na prostem ni nevarnosti širjenja okužb.

Milan Krek, direktor NIJZ, je opozoril, da smo zdaj v zmernem naraščanju, ki naenkrat preide v eksponentno. Zato so se določili za kratko in popolno zaprtje. Bolje popolno zaprtje kot množica izjem, ki jih nihče ne upošteva, je menil. Britanski sev je 70 odstotkov bolj kužen kot prejšnji sevi. Posledice bodo večje. Današnji podatki kažejo stanje izpred dveh tednov, novih podatkov še nimamo. Strokovnjaki za modeliranje predvidevajo, kako bo, in na tem gradimo. »če bomo na kratek čas naredili time out, bomo širjenje virusa presekali,« je dejal Krek. »Virus je živo bitje, ki se bori, da preživi. Mi smo v bitki s tem živim bitjem. Z ukrepi kupujemo čas, da bomo lažje zmogli bitko z virusom,« je dejal Krek, ki meni, da so ukrepi v prazničnem času optimalni, saj bo najmanj škode za gospodarstvo.

Pred tem je na posvetu nastopil premier Janez Janša. Povedal je, da smo v celotni Evropi v enomesečni zamudi glede cepljenja. »Smo v tekmi s časom v boju z epidemijo. Lahko vidimo luč na koncu tunela, tudi pot do tja. Treba je sprejeti ukrepe, da ne bomo do poletja plačali previsoke cene,« je dejal Janša. Bil je skeptičen do tega, da bo napovedana količina doz cepiva AstraZenece dejansko prišla v Evropo. Cepiva se pojavljajo tudi na sivem in črnem trgu, je dejal Janša.

Kot evropski svet smo se pogovarjali s predsednikom ZDA, kjer se proizvaja največ cepiv, a je izvoz prepovedan. A do poletja bo EU proizvedla dovolj cepiv, da bo precepljenih lahko dovolj ljudi, da bi zaustavili širitev virusa. Novo odobrena cepiva ne bodo bistveno spremenila te slike. V EU se odpira več novih tovarn za proizvodnjo cepiv. Optimistično zato lahko računali, da se bodo najavljene količine cepiv v drugem četrtletju povečale.

Za Slovenijo pomeni to 1,8 milijona doz cepiva v drugem četrtletju, s čimer pride Slovenija do konca junija do tolikšne precepljenosti, da bomo lahko zaustavili epidemijo. To je 70 odstotkov odraslega prebivalstva, nekaj jih bo že tudi preživelo epidemijo in bodo imuni. Tako bo, če ne bo negativnih presenečenj v obliki novih sevov virusa, je dejal premier.

Iz vsega tega zelo jasno izhaja, da bomo aprila lahko cepili najbolj ogroženo populacijo, a to še ne bo zelo vidno ustavilo virusa, bo pa ustavilo polnjenje bolnišnic in število smrti. V maju in juniju pa upamo, da bomo lahko celotno državo obarvali rumeno, če že ne zeleno, in sprostili večino ukrepov.

Po besedah premierja so v večini drugih evropskih držav predlagani podobni ukrepi. To so težke odločitve, imele bodo finančne in socialne posledice. Po letu dni epidemije smo že utrujeni, zato nam je težko.

Na posvetu je epidemiološko sliko najprej predstavil minister za zdravje

Minister za zdravje Janez Poklukar je podal epidemiološko stanje. Povedal je, da so se epidemiološke razmere od zadnjega sestanka zelo spremenile in se zaostrile. Leto, ki je za nami, je pustilo pandemsko izčrpanost. Epidemiološka izhodišča, ki jih je prestavil Poklukar: po vsej Evropi in v svetu je rast okužb. Danes je 944 novo okuženih je zadnje sedemdnevno povprečje. V posebej težkem položaju je med sosedami Hrvaška.

Po štirinajstdnevnem povprečju smo s 508 okuženimi smo v zgornji tretjini držav, evropsko povprečje je 434.

Delež umrlih od vseh okuženih – Slovenija je v spodnji polovici držav. Po številu smrti na 100.000 z dne 26. 3. je Slovenija v dobrem položaju, umrlih je malo, to pomeni, da če bomo ukrepali, bo tudi naprej ostalo tako.

Po starostnih skupinah v zadnjih treh tednih – najbolj so izpostavljeni mlajši od 45 let, ki praviloma nimajo težjega poteka bolezni.

Toda, če bo naraščalo število okuženih, bomo 15. aprila imeli v intenzivnih enotah do 200 okuženih, kar je na naši meji.

Sekvencioniramo deset odstotkov vseh pozitivnih vzorcev, vse ponovno obolele in vse, za katere epidemiologi menijo, da so okuženi s kakim novim sevom. V zadnjih tednih je prišlo do porasta angleškega seva, do zdaj 831 primerov. Delež angleškega seva je bil v prejšnjem tednu okoli tretjine, ta teden je najbrž že polovica vseh okuženih z angleškim sevom. Največ ga je v Velenju, 48 odstotkov. Porast je zaznan v odpadnih vodah, približno dva tedna po tem se pojavijo okuženi tudi v bolnišnicah. Najbolj bodo v tem smislu izpostavljena mesta Velenje, Celje, Maribor.

Angleška študija nakazuje, da ima angleški virus 65 odstotkov višjo sposobnost prenosa, ta različica bo kmalu izpodrinila dosedanjo, več bo hospitalizacij, zato bo več tudi težjih bolnikov v bolnišnicah. Angleški sev sam po sebi ne prinaša težjega poteka bolezni, res pa je, da prizadene pogosteje mlajše.

Če bi zaprli javno življenje za pet dni, presežemo v obremenjenosti bolnišnic drugega vala, če pa za 11 dni, v bolnišnicah ne bo tolikšne obremenitve.

Če ne ukrepamo, bo na intenzivnih terapijah 250 bolnikov, to je čez rob zmožnosti. V drugem valu smo imeli največ 219 intenzivnih bolnikov.

Razlika med ukrepanjem in neukrepanjem do konca junija je 500 smrti, torej 500 življenj. To so modeliranja strokovnjakov.

Slovenija po ukrepih ne odstopa od drugih držav. Prizadevali si bomo, da bi prešli na samotestiranje za srednješolce. Kljub podobnim ukrepom ima Slovenija slabšo epidemiološko sliko kot večji del drugih evropskih držav.

Avstrija bo imela od 1. do 6. aprila zaprte vse trgovine, omejitev stikov med prazniki, strog nadzor na mejah. Italija bo imela zaprto večino šol, prepovedni bodo obiski sorodnikov in prijateljev, stanovanja se zapuščajo le v primeru dokazanih službenih ali zdravstvenih razlogov.