Ugotovitve se niso nagnile v korist vladajoči politiki

Pred časom smo že poročali, da nadzorna skupina, ki je pregledala primere Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), ki jih je izbral notranji minister Aleš Hojs, po naših podatkih ni prišla do ugotovitev, kot jih je pričakovala politika. V oči pa je zbodlo tudi, da je bilo poročilo o nadzoru v nasprotju z večine v preteklosti na voljo le izbrancem, saj je bilo označeno s stopnjo tajnosti interno.

A so na spletnem portalu 24ur po več tednih prek informacijske pooblaščenke prišli do dokumenta, ki zdaj tudi širši javnosti dokazuje, da so bili očitki oziroma pomisleki ministra Hojsa (in še nekaterih drugih politikov, predvsem iz SDS) povsem pretirani in neutemeljeni.
 

Primerom se posvetijo celovito

Zaključek poročila jasno povzema, kako so preiskovalci NPU obravnavali bančno kriminaliteto, domnevno pranje iranskega denarja prek NLB, preiskavo zoper Pro Plus in korupcijo v zdravstvu.

»Pri nadzoru delovnega področja odkrivanja in preiskovanja kriminalitete so nadzorniki ugotovili, da se kriminalisti preiskovalci obsežnim preiskavam posvetijo celovito. Nepravilnosti, ki so bile na tem področju ugotovljene, izhajajo predvsem iz pomanjkljive organizacije dela, neposrednega nadzora vodij nad uslužbenci in neustreznega pregleda nad administrativnim poslovanjem enote.«



S policije so nam, ko smo jih pred časom zaprosili za podatke o ugotovljenem nadzoru, le skopo sporočili: »Nadzorna skupina je v nadzoru nad delom NPU v zvezi z izpostavljenimi primeri ugotovila nekatere nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti. O ugotovitvah smo poročali direktoratu za policijo in druge varnostne naloge ministrstva za notranje zadeve, v NPU pa so pripravili tudi ukrepe za odpravo omenjenih pomanjkljivosti.«
 

Ni razloga za tajnost vseh podatkov

Da so podrobne podatke ugotovitev nadzora namenoma skrivali, ravno zaradi vsebine, ki nekaterim ni po volji, smo že pred časom slišali iz policijskih krogov.

Kot razlog, zakaj je poročilo tajno, so sicer navedli, da so pregledovali tudi postopke tajnih in prikritih ukrepov. A je bila glede tega, kot poroča 24ur.com, namestnica informacijske pooblaščenke jasna, da lahko ostane zaupen le del, ki se nanaša na občutljive podatke, vse druga pa da mora biti javnosti dostopno.

»Javnost se ima pravico seznaniti z zahtevanim dokumentom tudi iz razloga, ker se ta nanaša na ugotovitve v zvezi z očitki policiji o domnevnem nepravilnem delovanju,« je med drugim zapisala.
 

Dosjeji bančne kriminalitete brez napak

»S pregledom dosjejev po bančni kriminaliteti strokovne napake ali pomanjkljivosti niso bile zaznane. Zaznane administrativne napake pa na strokovnost in zakonitost preiskav ter zaključnih aktov niso imele vpliva,« so ugotovili nadzorniki.

Del politike mora biti zdaj v zadregi tudi zaradi tako imenovane afere Irangate, saj so kriminalistom NPU očitali, da so namerno dekriminalizirali milijonsko pranje umazanega denarja prek NLB. Čeprav so mnogi večkrat poudarili, da pranja denarja, ki so ga videli (le) politiki, za začetek ni enostavno dokazati, predvsem pa mora biti storjeno predhodno kaznivo dejanje, ki generira umazan denar, ki se ga potem opere.



Tega pri temeljiti preiskavi, ki jo je usmerjal specializirani državni tožilec, ustanovili pa so celo posebno skupino, niso zaznali. Zato je šlo za povsem pavšalne in nestrokovne ocene politike. Temu zdaj pritrjuje tudi nadzor.

»V tej zadevi je bilo ugotovljeno, da je NPU aktivnosti, ki jih je naložil pristojni tožilec v okviru usmerjanja predkazenskega postopka znotraj specializirane preiskovalne skupine, izvajal skladno z uveljavljenimi principi kriminalističnega preiskovanja,« so ugotovili.
 

Žilne opornice in korupcija v zdravstvu

Glede nabave žilnih opornic je stekla tudi parlamentarna preiskava, ki jo je vodila poslanka SDS Jelka Godec. Tudi zato se je ta primer znašel v Hojsovem izboru. A ugotovitve nadzora niso skladne z njegovim prepričanjem.


»Pri pregledu opravljenih aktivnosti je bilo ugotovljeno, da je NPU v predkazenskem postopku izvedel vse aktivnosti skladno z usmeritvami pristojnega tožilca, posamezna opravila pa so bila izvedena strokovno in zakonito ter v skladu s kriminalistično taktiko in metodiko,« so zapisali v poročilu o nadzoru. 

Dodali so, da je NPU glede zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu že v okviru specializirane preiskovalne skupine, ki je bila ustanovljena leta 2014, aktivno preiskoval to problematiko in zgolj v okviru te skupine preiskal 23 kaznivih dejanj in med letoma 2014 in 2016 na specializirano državno tožilstvo posredoval ovadbe za 21 kaznivih dejanj in poročili za dve kaznivi dejanji. Poleg tega pa so na temo korupcije in drugih kaznivih dejanj v zdravstvu zaključili še preiskave 61 kaznivih dejanj, so še dodali nadzorniki.
 

Primer Pro Plus obravnavali strokovno

Vladajoči politiki je večkrat trn v peti tudi komercialna medijska hiša Pro Plus, proti kateri je prav tako tekel postopek na NPU, saj so obravnavali sum nezakonitega omejevanja konkurence. Sumi niso bili potrjeni, a to politike ni pomirilo.


Vendar je tudi v tej preiskavi potekalo vse tako, kot mora. »Preiskave so bile opravljene skladno z ustaljeno kriminalistično prakso, pisni izdelki pa izražajo strokovno opravljeno delo.«

Na notranjem ministrstvu so ob napovedi izpred nekaj mesecev, da bo Aleš Hojs zahteval revizijo nekaterih primerov, poudarili, da je treba v tako odmevnih primerih odpraviti vsako senco dvoma o delu policije. V opisanih primerih so zdaj jo.

Na generalnega direktorja policije Antona Olaja smo naslovili vprašanje, kako komentira ugotovitve omenjenega nadzora, a je odgovoril le, da je v pogovoru za Sobotno prilogo že povedal, da indici kažejo, da so bile nekatere preiskave politično motivirane, pri tem pa tudi zdaj ne želi ničesar spremeniti.