Ni znano, kdo je izdajal zaupne informacije

Hišne preiskave na domu in v službi ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška 30. junija lani ne za preiskovanca ne za širšo javnost niso bile veliko presenečenje. A ne zaradi večkrat javno izpostavljenih sumov kaznivih dejanj pri nabavi zaščitne medicinske opreme, temveč zato, ker se je odredba za hišno preiskavo že dan prej razširila v medijih.

Nekateri spletni mediji so že 29. junija presenetili z objavo informacije, da bodo naslednji dan pri ministru Počivalšku ter še na nekaterih drugih naslovih kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) izvedli hišne preiskave. Napoved pa se je dan pozneje izkazala za resnično.



Da so se na NPU poglobili v sume kaznivih dejanj pri nabavi zaščitne medicinske opreme, ni bila nobena skrivnost, saj so to na policiji večkrat potrdili. Ves čas pa so bile preiskave tudi v zobeh politike. Tako ene kot druge strani. V vladajoči SDS so to označevali za politično delo policije, predvsem NPU, opozicija pa je prav zaradi kadrovskih zamenjav v policiji po meri koalicije opozarjala, da bo politika poskušala na vsak način usmerjati potek preiskave.
 

Opozorili osumljence

Da je šlo nekaj hudo narobe, je pokazalo tudi dejstvo, da so nekateri mediji »opozorili« osumljence, saj so točno napovedali, kdaj bodo kriminalisti izvedli hišne preiskave. Stroka je takšno potezo označila za nekaj skrajno nedopustnega, saj so v javnost prišle zaupne informacije, ki so včasih ključno orodje v rokah preiskovalcev, da se dokopljejo do obremenilnih dokazov. Ker so bili ti podatki v korist osumljencem, ki so bili ves čas »pod zaščito« vladajoče politike, so se postavljala celo vprašanja, da je politika dejansko začela upravljati policijsko delo.

Na policiji so po aferi z uhajajočimi informacijami potrdili, da je nekdo razkril varovane podatke policije, zato so napovedali notranjevarnostni postopek. A ta po več mesecih preiskav ni prinesel nobenih ugotovitev.

»Na podlagi do zdaj zbranih podatkov nam še ni uspelo ugotoviti, kdo je razkril podatke o izdanih odredbah za hišne preiskave. Notranjevarnostni postopek v policiji še ni zaključen. Nadaljujemo izvajanje notranjevarnostnih ukrepov, s katerimi še naprej ocenjujemo, analiziramo in preiskujemo odklonska ravnanja ter zmanjšujemo tveganja za krnitev integritete uslužbencev policije in policijskih enot,« je vse, kar na generalni policijski upravi lahko povedo o tem.
 

Politične posledice

Spomnimo, da je minister za notranje zadeve Aleš Hojs na dan hišnih preiskav javnost na novinarski konferenci presenetil z izjavo, da je premieru Janezu Janši ponudil svoj nepreklicni odstop, Janša pa ga je sprejel. V nadaljevanju se je sicer zgodil nenavaden zasuk, Hojs si je premislil, Janša pa kuverte z odstopno izjavo menda ni niti odprl.

Ob napovedi odstopa je Hojs dodal še, da je istega dne sprejel tudi odstop generalnega direktorja policije Antona Travnerja. V nasprotju s Hojsom, ki je priznal, da odstopa zato, ker so po njegovi oceni preiskave zaradi nakupa zaščitne medicinske opreme politično motivirane, se je Travner zavil v molk in prek službe za odnose z javnostjo sporočil, da odstopa iz osebnih razlogov.
V zgodovino se ni zapisal le kot generalni direktor, ki je odstopil zaradi konkretne zadeve, s katero se ni strinjal, ampak je bil tudi direktor z najkrajšim stažem do zdaj. Odstopil je le dobra dva tedna po vladnem imenovanju.

Travner je policijo nato kmalu tudi zapustil, službo pa so mu ponudili na Darsu, kjer menda dela na področju korporativne varnosti.