Odslej več duhovne oskrbe policistov

Vodstvo policije je pripravilo spremembo akta o sistematizaciji delovnih mest, ki posledično prinaša več administracije in birokracije, ima pa to tudi finančne posledice. Prihajata še dva dodatna duhovnika, spremembe pa so tudi pri umeščanju Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) v sistem.

Da bodo spremembe pri organizaciji, nadzoru, usmerjanju in vodenju NPU, je znano že od začetka nastopa te vlade. Kadrovske zdrahe pri imenovanju direktorja NPU so navzoče že mesece, vmes je poseglo celo sodišče, prva normativna sprememba pa je zapisana v spremembi akta o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih.

Dokument je bil v ponedeljek objavljen na interni spletni strani policije, ali smo do njega upravičeni, pa odgovora z generalne policijske uprave nismo dobili.

So nam pa pojasnili, zakaj bo direktor uprave kriminalistične policije, ki jo zdaj vodi Vojko Urbas, po novem lahko koordiniral, vodil, nadziral tudi NPU. Predvsem pa, ali je to v skladu z zakonodajo, ki določa, da je NPU avtonomna enota znotraj kriminalistične policije.
 

Odmik od zdajšnje prakse

»Akt v ničemer ne posega v avtonomnost delovanja NPU pri preiskovanju kaznivih dejanj. Generalni direktor policije ni nujno, da je strokovnjak na področju preiskovanja kaznivih dejanj, zato je smiselno, da je direktor NPU strokovno odgovoren direktorju uprave kriminalistične policije in ne generalnemu direktorju policije, kot je to veljalo pred spremembo navedenega akta o notranji organizaciji. NPU tudi po spremembi akta ostaja notranja organizacijska enota kriminalistične policije,« nam je pojasnila Maja Ciperle Adlešič, predstavnica generalne policijske uprave.



Kot smo izvedeli v krogih znotraj policije, zaposleni na NPU z nelagodjem sprejemajo takšno spremembo. Predvsem zdajšnji šef kriminalistov Urbas naj bi se že do zdaj aktivno zavzemal in zanimal za izbrane primere, ki jih obravnava NPU. Prav to pa naj bi po naših informacijah med drugim sodu izbilo dno, da je prejšnji v. d. direktorja NPU Uroš Lepoša predlagal svojo razrešitev, njegovo mesto pa je zasedla politično primernejša Petra Grah Lazar.

Manj šefov in birokracije ter več operativcev je cilj, h kateremu je bila od ene največjih reorganizacij pred desetletjem, to je združevanju policijskih uprav, dolga leta zavezana slovenska policija.



Z ustanovitvijo avtocestne policije, ki bo svoja uprava, ter z vzpostavitvijo še petih specializiranih enot avtocestne policije pa se od tega odmika. Preseneča tudi, ker vodstvo policije še pred leti ni videlo potreb po avtocestni policiji, saj so ocenili, da bi bilo to s finančnega stališča neupravičeno, poleg tega naloge uspešno opravlja specializirana enota za nadzor prometa.
 

Niso na mednarodni misiji

Preveliko pomanjkanje duhovnikov so, tako kaže, zaznali med slovenskimi policistkami in policisti. Sistemizirani sta dve dodatni delovni mesti za področje duhovne oskrbe. »Trenutni policijski vikar sam izvaja naloge duhovne oskrbe, kar ne zadostuje za več tisoč zaposlenih v policiji, prav tako ni zagotovljeno njegovo nadomeščanje v času odsotnosti,« so pojasnili razloge.

Spet drugi to vidijo kot kopičenje nepotrebnega kadra, ki bo samo finančno breme, saj da slovenski policisti niso na denimo mednarodni misiji v Afganistanu in imajo za duhovno oskrbo možnost v prav vsakem slovenskem kraju.

Specialna enota policija pa se po dobrem desetletju spet vrača neposredno v organizacijski nivo pod generalnega direktorja policije in ne bo več sestavni del uprave za policijske specialnosti.