Neomejen dostop | že od 9,99€
Ugotovitve komisije za preprečevanje korupcije (KPK), da se je predsednik vlade Janez Janša pri glasovanju o imenovanju neizvršnega direktorja upravnega odbora DUTB Francija Matoza znašel v nasprotju interesov in ravnal v nasprotju z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije, so postale pravnomočne. Janša proti ugotovitvam namreč ni sprožil upravnega spora.
Kot smo v Delu že poročali, je KPK konec avgusta 2021 začela postopek, v katerem je na podlagi pridobljene dokumentacije ugotovila, da je Janez Janša kot predsednik in član vlade julija lani glasoval za sklep, da se za neizvršnega direktorja upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) imenuje Francija Matoza in Gregorja Planteua. Matoz je v več postopkih odvetnik Janše in njegove stranke SDS, z imenovanjem pa je po ugotovitvah komisije pridobil premoženjsko in nepremoženjsko korist. Komisija je zato ugotovila, da se je predsednik vlade znašel v okoliščinah, ki pomenijo dejansko nasprotje interesov, pri čemer ni storil vsega, da se temu nasprotju interesov izogne. Janša za Delo ugotovitev komisije ni hotel komentirati.
V Komisiji pri tem vnaprej zavračajo vse morebitne neutemeljene in neupravičene očitke o tem, da je objava ugotovitev kakorkoli povezana s trenutnim predvolilnim časom, saj zatrjujejo, da pri javnih objavah ravnajo v vseh primerih enako. Hkrati opozarjajo, da je dolžno izogibanje nasprotju interesov izjemno pomemben institut, saj gre za enega ključnih stebrov delovanja pravne države, zaupanja v demokratične institucije ter v transparentnost, enakopravnost in objektivnost odločanja v javnih zadevah in pri razpolaganju z javnimi sredstvi.
»Uspešno omejevanje nasprotja interesov je predpogoj za uspešno preprečevanje korupcije. In dokler bomo kot družba nekritični do prepletanja javnega interesa in zasebnega interesa posameznikov pri opravljanju njihovih javnih nalog, pri preprečevanju korupcije ne bomo uspešni,« še opozarja KPK.
V Transparency International (TI) Slovenia ob današnji objavi KPK opozarjajo na pomembnost izogibanju nasprotjem interesov, še posebej najvišjih predstavnikov oblasti. »Predsednik vlade, ministri in drugi vidni predstavniki oblasti s svojim delovanjem ne vplivajo samo na naloge v njihovi pristojnosti, temveč so zgled za celotno družbo. Njihove kršitve je treba zato jemati še posebej resno,« je povedal Sebastijan Peterka, vodja projektov pri TI Slovenia.
Tudi on poudarja, da je obvladovanje nasprotij interesov eden izmed temeljev zaupanja v delovanje ključnih institucij, zato bi morali funkcionarji narediti vse, da se takim okoliščinam izognejo oziroma ob morebitnem nastanku takih okoliščin ravnajo skladno z uveljavljenimi pravili in standardi: »Primer kaže tudi na pomanjkljive postopke kadrovanja na ključne funkcije, ki bi morali biti bolje urejeni.«
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji