Udeležbo na procesu Brdo-Brioni potrdile vse države članice pobude

Predsednik republike Borut Pahor bo 17. maja na Brdu pri Kranju gostil srečanje voditeljev procesa Brdo-Brioni, potem ko je bilo to lani zaradi pandemije covida-19 preloženo. V dneh pred vrhom bo Pahor nadaljeval z ločenimi sestanki s predsedniki vseh držav, vključenih v pobudo.

Že v sredo se bo tako predsednik republike v Podgorici sestal s predsednikom Črne gore Milom Đukanovićem. V četrtek se bo nato v Tirani srečal s predsednikom Albanije Ilirjem Meto. Prihodnji teden v četrtek bo v Prištini sledilo srečanje s predsednico Kosova Vjoso Osmani in v petek v Beogradu s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem.

Predvidoma v soboto, 15. maja, se bo nato sestal še s predsednikom Hrvaške in sovoditeljem pobude Zoranom Milanovićem.
Pahor se je doslej že sestal s predsednikom Severne Makedonije Stevom Pendarovskim, marca pa z vsemi tremi člani predsedstva Bosne in Hercegovine Miloradom Dodikom, Šefikom Džaferovićem in Željkom Komšićem.

Udeležbo na vrhu 17. maja so sicer potrdili vsi voditelji omenjenih držav članic pobude.
 

Macron vabljen, a ga ne bo

Srečanje voditeljev procesa Brdo-Brioni bi moralo potekati že lani ob deseti obletnici, najprej spomladi in nato jeseni, a je bilo obakrat preloženo zaradi pandemije novega koronavirusa.

Čeprav je bilo sprva načrtovano, da se bodo voditelji članic ob tej priložnosti srečali na izrednem vrhu brez tujega gosta, je bil nato na podlagi izraženega interesa kot poseben gost povabljen francoski predsednik Emmanuel Macron. Ker pa Macron prav v teh dneh gosti pomembno mednarodno srečanje v Franciji, se prihajajočega vrha Brdo-Brioni ne bo mogel udeležiti, ampak se bo pridružil enemu prihodnjih srečanj.


Proces Brdo-Brioni je skupna slovensko-hrvaška pobuda, ki jo je predsednik Pahor leta 2010, takrat kot premier, oblikoval z namenom krepitve medsebojnega zaupanja in pomoči pri evropski poti držav Zahodnega Balkana. Od leta 2013 so bila srečanja v okviru pobude vsako leto, vsakokrat v drugi izmed držav, in vedno so se voditeljem držav članic pridružili tudi posebni gostje, med drugim leta 2013 tedanji predsednik Francije François Hollande, leta 2014 nemška kanclerka Angela Merkel in leto dni kasneje Joe Biden kot takratni podpredsednik ZDA.

Tokratno srečanje voditeljev bo poleg počastitve desetletnice delovanja pobude tudi priložnost za »potrditev in okrepitev zavzetosti za nadaljevanje procesa širitve Evropske unije, obenem pa bodo voditelji v neformalnem vzdušju lahko izmenjali stališča glede drugih aktualnih zadev«, so še sporočili iz urada predsednika.