Ljubljana – Ministrstvo za šolstvo je 20. junija po facebooku pozvalo učitelje, naj se vključijo »v proces prenove učnih načrtov posameznih predmetov«. Anketa je bila povsem odprta, lahko bi jo izpolnjevali tudi učenci. Pri slovenščini so učni načrt posodobili že pred leti, posodobljeni začne veljati 1. septembra. Učitelji pa opozarjajo, da bistvenih sprememb ni in da pouk ne bo spremenjen.
»Trenutno veljavni učni načrt obsega 111 strani, ta, ki bo začel veljati 1. septembra, pa 78. Na prvi pogled sem bila navdušena. Potem pa sem ga začela brati. Strani so se mi zdele gosto tipkane, tekst pa zelo znan, tako rekoč identičen. Preštela sem besede. Načrt na 78 straneh je navidezno skrčen, saj je zmanjšan razmik med vrsticami, čeprav je za 900 besed obsežnejši,« je zapisala šentjurska učiteljica
Bojana Potočnik.
V trenutno veljavnem načrtu piše: »Učenec ima skladno s cilji iz tega učnega načrta razvito zmožnost pogovarjanja.« V posodobljenem načrtu piše: »Učenec/učenka ima skladno s cilji iz tega učnega načrta razvito zmožnost dvosmernega sporazumevanja.« Potočnikova se sprašuje: »Se vam zdi, da bo izraz dvosmerno sporazumevanje namesto pogovarjanja spremenil pouk slovenščine v praksi? Bojim se, da posodobljeni učni načrt v ničemer ne bo spremenil pouka v osnovni šoli.«
Z zavoda za šolstvo so posebej poudarili, da ne gre za nov učni načrt, ampak le posodobitev nekaterih ciljev, »s spremembami pa je vnesena večja preglednost in razumljivost učnega načrta, posodobljeni so standardi znanja in didaktična priporočila«. Posodobljen učni načrt naj bi zagotovil večjo avtonomijo učiteljem pri izbiri besedil, saj so izločili predlagana besedila in vsa besedila za domače branje.
Posodobljeni učni načrt naj bi zagotovil večjo avtonomijo učiteljem pri izbiri besedil. FOTO: Matej Družnik
Zavod za šolstvo očitke zavrača
Potočnikova zavodu za šolstvo očita, da se z učitelji niso posvetovali o spremembah, kar zavod zanika: »Odzivi na veljavni učni načrt so se zbirali pri uvajanju na študijskih srečanjih učiteljev. Prav tako so bili leta 2015 vsi učitelji oziroma strokovna javnost povabljeni k javni razpravi o posodobljenem učnem načrtu od 20. junija 2015 do 30. septembra 2015. Dobili smo 11 tehtnih odzivov, ki so se smiselno upoštevali. Prav tako so bila usklajena mnenja z recenzenti učnega načrta. Načrta nikoli ne pripravljamo brez učiteljev praktikov.«
Potočnikova vztraja, da leta 2015 razprave o tem ni bilo oziroma je redko kdo vedel, da je sploh obstajala. Morda so zato dobili le enajst odzivov od sicer verjetno vsaj tisoč učiteljev slovenščine po državi. Učitelji niso videli rezultatov razprave, študijska srečanja leta 2015 niso bila posvečena učnemu načrtu za slovenščino, posodobljeni učni načrt so šele lani po burni debati učitelji vendarle videli na prosojnicah, je zgrožena Potočnikova: »Svetovalci so nas 'pomirili', naj ne skrbimo, ker bo vse ostalo isto, niti učbeniki sezaradi prenovljenega učnega načrta ne bodo spremenili.«
Spet počitniška razprava
Zgodba se je očitno ponovila med letošnjimi počitnicami. Z odprto anketo, ki bi jo lahko rešil vsakdo, ki ima dostop do spleta, je zavod za šolstvo spraševal učitelje o učnih načrtih za posamezni predmet. Zavodu za šolstvo se anketiranje po facebooku ne zdi sporno: »Analiza klikov je pokazala, da je bila velika večina neposrednih vstopov v anketo opravljena prek naše povezave, ki smo jo posredovali ravnateljem, ter da je bilo zanemarljivo število klikov iz domene FB. Prav tako smo opravili vsebinsko-logično analizo odgovorov na odprta vprašanja. Zato utemeljeno sklepamo, da so rezultati veljavni kljub objavi na FB.«
Spletna anketa je sicer šele prvi korak, sledita še razprava v študijskih skupinah in presoja znotraj ekspertnih skupin. Na zavodu menijo, da so dobro izbrali čas za zbiranje mnenj učiteljev: »Takrat so učitelji že končali pouk, nimajo pa še počitnic, saj večina dela še v prvi polovici julija.« Potočnikova meni drugače: »To je čas največje norije – zaključek šole, pisanje številnih poročil, zapisnikov, evalvacijskih listov, timskih sestankov, popravnih izpitov …«
Potočnikova je morda med bolj glasnimi, a pogovori s številnimi učitelji, ki se nočejo izpostavljati, pokažejo, da se velika večina z njo strinja. Tudi predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan je oster: »Ne spomnim se, da bi bil kakšen poziv ministrstva ali zavoda za šolstvo glede učnih načrtov. Se pa to nikakor ne sme delati po facebooku. Glede šolstva sem res pesimističen, ker tako nestrokovne ekipe, kot je zdaj na ministrstvu, še ni bilo.«
Komentarji