Učitelj športa je prejšnji teden ravnateljico šole iz osrednje Slovenije obvestil, da bo izrabil izredni dopust. Ravnateljica mu ga najprej ni hotela odobriti, a so ji na ministrstvu za izobraževanje pojasnili, da izbire nima. Učitelj je tako že nekaj dni na dopustu, kolegi ga nadomeščajo. Ravnatelji so ogorčeni in se sprašujejo, kaj bi bilo, če bi to storili vsi učitelji, saj učencem ostaja pravica do šolanja. Tako v Svizu kot tudi na ministrstvu pa poudarjajo, da gre za pravico delavca.

Kolektivna pogodba za dejavnosti vzgoje in izobraževanja v 50. členu določa, da ima delavec v posameznem koledarskem letu pravico do izrabe skupaj največ sedem delovnih dni izrednega dopusta. Pet delovnih dni je lahko odsoten z dela v primeru elementarne nesreče, med katere sodi tudi epidemija. Ta izredni dopust so nekatere šole tako izkoristile že lani v prvem valu epidemije in šolo na daljavo začele teden dni pozneje.



Že lani so bile velike težave z izrabo izrednega dopusta, saj nekateri zaposleni petih dni izrednega dopusta niso hoteli izkoristiti takrat, ko jim je to predpisala šola. Ko se je začel drugi val in je bila ponovno razglašena epidemija, ki se je zavlekla še v novo koledarsko leto, je s tem zaposlenim v vzgoji in izobraževanju pripadlo novih pet dni izrednega dopusta zaradi epidemije. »Kolektivna pogodba velja in se uporablja za vse zavode in delodajalce, ki kot javno službo opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja ter dejavnost dijaških in študentskih domov, in za vse delavce, ki so pri njih zaposleni,« razlagajo na ministrstvu za izobraževanje.
 

Kako organizirati delo?

Kolektivna pogodba določa še, da »delavcu odsotnosti ni mogoče zavrniti, ne glede na potrebe delovnega procesa«. Kako naj torej v šolah organizirajo delo, če bi vsi, ki tega dopusta še niso koristili, ravnatelje obvestili, da jih na delo ne bo oziroma bi radi koristili izredni dopust, z ministrstva ne odgovarjajo. Nekatere šole, tudi vrtci so ta dopust že izkoristile: ali med počitnicami ali ob petkih, saj izrednega dopusta ni treba izkoristiti v enem kosu.



Predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan je ogorčen: »Med počitnicami je treba vedno koristiti dodatne ure, dopust je zadnji na vrsti! Tu se zdaj kažejo vse anomalije nedorečenosti delovnega časa učiteljev. Predlagam, naj gredo kar vsi na ta dopust, pa naj se šola kar zaključi! Otroci očitno nimajo nobenih pravic, sploh pa ne do učitelja v razredu. In če gre učitelj na ta dopust, ministrstvo ne plača nadomeščanja, saj učitelja že imaš zaposlenega! In če bi šli vsi učitelji na dopust, od kod bi dobil sredstva za tiste, ki jih bodo nadomeščali? Norca se delajo iz ravnateljev. Poskrbeti bi morali za celo organizacijo, ampak če ti manjka deset učiteljev, kako boš to rešil?«



Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) je že februarja poslal stališče do izrednega dopusta in pojasnil, da delavci pravico do njega vsekakor imajo, da pa se pričakuje, da je delavec, ki bi uveljavljal to pravico, tudi delno prizadet zaradi epidemije. Strokovna sodelavka Sviza Jadranka Zupanc je pojasnila, da so tudi svetovali, da se glede termina dopusta delavec in ravnatelj dogovorita: »Izredna odsotnost med poukom bi namreč lahko bila tudi dodatna obremenitev za druge zaposlene. Čeprav se lahko pojavijo težave, je vendarle treba pojasniti, da situacija ni popolnoma nič drugačna kot takrat, ko v šoli zaradi viroz, denimo, manjka polovica kolektiva. Z vidika učitelja je izredni dopust njegova pravica, šola pa ima do učencev enake obveznosti kot prej.«