V karanteni je 2874 učencev in 1345 dijakov

16.58 V primeru odsotnosti vojakov zaradi pogoja PC vpoklic rezervistov

Slovenska vojska bo po 1. oktobru, ko bo za javno upravo, tudi za vojsko potrebno izpolnjevanje pogoja PC, po potrebi vpoklicala pogodbene rezerviste vojske za nemoteno izvrševanje ustavnih in zakonskih nalog vojske. Tudi ti pa bodo morali izpolnjevati pogoj PC, so pojasnili na ministrstvu za obrambo. V policiji navodil še niso dobili.

Zaposlenim v upravnem delu ministrstva za obrambo, ki od petka ne bodo izpolnjevali pogoja preboleli ali cepljeni (PC), bodo omogočeni izraba presežka ur oziroma letnega dopusta, delo od doma na delovnih mestih, katerih narava in delovni proces omogočata opravljanje dela od doma, ter sklenitev dogovora o mirovanju pravic iz delovnega razmerja.



Delo od doma za javne uslužbence, ki jim narava dela to dopušča, bo omogočeno skladno z delovnimi potrebami ministrstva in razpoložljivostjo tehničnih sredstev za opravljanje dela od doma, so danes pojasnili na ministrstvu. Tistim, ki so na delovnih mestih, ki jim narava dela ne omogoča dela od doma, pa bo omogočeno tudi čakanje na delo zaradi »višje sile, ki je nastala na strani delavca, pri čemer jim pripada nadomestilo skladno z zakonodajo«.

Zakon o delovnih razmerjih v 137. členu določa, da če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, je upravičen do polovice plačila, a ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače.

Pripadnicam in pripadnikom Slovenske vojske, ki po 1. oktobru ne bodo izpolnjevali pogoja PC, zaradi narave dela pa jim ne bo mogoče odrediti dela od doma, bodo omogočeni izraba presežka ur oziroma letnega dopusta ter čakanje na delo zaradi višje sile, ki je nastala na strani delavca, pri čemer jim pripada nadomestilo skladno s zakonodajo.



15.58 Slovenija med prejemnicami evropskih sredstev za nakup testov 

Evropska komisija je 20 državam članicam EU dodelila nepovratna sredstva v skupni višini 95 milijonov evrov za nakup diagnostičnih testov za novi koronavirus, s čimer se bo olajšala izdaja digitalnih covidnih potrdil, zlasti tistim, ki se ne morejo cepiti. Med prejemnicami sredstev je tudi Slovenija. Gre za ukrep, ki je skladen z napori izvajanja cepljenja proti covidu-19 in del zaveze evropske komisije, da bo podprla cenovno ugoden dostop do hitrega in natančnega testiranja za državljane, ki še niso bili polno cepljeni, še zlasti pa za tiste, ki se zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo cepiti.

Nepovratna sredstva, ki so zagotovljena s podporo instrumenta za nujno pomoč (Esi), bodo državam članicam omogočila, da zagotovijo teste za novi koronavirus. Sredstva, ki bodo posredovana prek nacionalnih organov, bodo služila različnim potrebam v različnih državah članicah, navajajo v Bruslju.

15.10 Okužbe po šolah

V osnovnih šolah je bilo včeraj 217 učencev in 97 zaposlenih z aktivno okužbo z novim koronavirusom. V karanteni je bilo 2874 učencev in 133 oddelkov, v 83 oddelkih pa je šolanje potekalo na daljavo. V srednjih šolah je bilo okuženih 22 profesorjev in sto dijakov, 1345 dijakov oziroma 52 oddelkov je bilo v karanteni, v 38 pa je bilo izobraževanje organizirano na daljavo.

13.00 Pandemija v turizmu prinesla tudi nove priložnosti

Pandemija covida-19 je turizem postavila pred številne izzive, po besedah direktorice Slovenske turistične organizacije (STO) Maje Pak pa je prinesla tudi nove priložnosti. »Danes imamo v turizmu obveznost za zeleno, digitalno in vključujočo transformacijo industrije,« je poudarila in dodala, da je ključno za ponovni zagon turizma še tesnejše vključevanje vseh deležnikov.

Da pandemija prinaša številne izzive in nove priložnosti, ki so v premišljenem oblikovanju bolj trajnostnega, odpornega in vključujočega turizma, je bil poudarek tudi na letošnjem Turističnem panelu v okviru Blejskega strateškega foruma, so spomnili na STO. Ključno za uspešen turizem bo po oceni STO še bolj kot doslej vključevanje prebivalcev in zaposlenih v razvoj turizma. »Pomembna je tudi intenzivnejša vključenost turističnih destinacijskih organizacij, ki ob promocijski dobivajo vse pomembnejšo razvojno vlogo,« so dodali.

9.00 Včeraj potrdili 285 novih okužb, pozitivnih skoraj 20 odstotkov testov

Včeraj so po podatkih NIJZ pri nas potrdili 285 okužb z novim koronavirusom. S hitrimi antigenskimi testi so testirali 7320 oseb, število aktivnih primerov okužb je v državi trenutno 13.478. Povprečje potrjenih primerov v zadnjih dveh tednih znaša 636, v zadnjem tednu pa 878.

Delež pozitivnih testov je bil za 0,6 odstotne točke večji kot dan prej. V primerjavi s prejšnjo nedeljo pa so tokrat potrdili šest okužb manj, prav tako so opravili tudi manj testov, in sicer 266. V bolnišnicah zdravijo 426 covidnih bolnikov, 108 jih potrebuje intenzivno zdravljenje. Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih NIJZ v Sloveniji cepljenih 1.115.416 ljudi, z vsemi odmerki cepiva pa 988.860.



8.00 V ospredju nove ekipe ljubljanske univerze ukvarjanje s covidom

Prva naloga nove vodstvene ekipe ljubljanske univerze bo še vedno ukvarjanje z epidemijo covida-19, nato dokončanje pravil o varnem okolju in akreditacijskih procesov ter priprava na sprejetje zakona o raziskovalni in inovacijski dejavnosti, je za STA navedel novoizvoljeni rektor ljubljanske univerze v mandatu 2021–2025 Gregor Majdič.

»Prva naloga bo še vedno ukvarjanje s covidom-19, saj v Sloveniji pri spopadanju s to boleznijo žal nismo tako uspešni, kot so v nekaterih drugih državah, recimo na Danskem, kjer so po zaslugi velike precepljenosti lahko ukinili ukrepe za širjenje bolezni,« je pojasnil Majdič. V prvem tednu oktobra bodo tako organizirali cepljenja za študente v bližini fakultet ter dva pogovora z njimi, na katerih bodo lahko vprašali vse, kar jih zanima o cepljenju.

Majdič upa in verjame, da bo četrti val epidemije razmeroma kratek in se bodo najkasneje spomladi vrnili v skoraj običajno predcovidno življenje. »Jeseni pa bo seveda izziv, kako varno izpeljati študijski proces. Na Univerzi v Ljubljani je cepljenih več kot 85 odstotkov zaposlenih, na kar smo zelo ponosni,« je navedel.

Pripomnil je, da so si na univerzi želeli, da bi ostalo veljavno hitro ali PCR-testiranje, ne samotestiranje kot pogoj za obiskovanje fakultet, se pa bodo, kot pravi, prilagodili sklepu vlade in izvajali slednjega. »To bo zagotovo logistični problem, sploh na fakultetah z veliko študentkami in študenti, a mislim, da smo ga sposobni rešiti in ga že rešujemo. Predvsem pa upamo in zaupamo v zrelost naših študentk in študentov,« je poudaril. Kot člani akademske skupnosti bi morali študenti, kot pravi, zaupati v znanost. Točnih podatkov na univerzi nimajo, a nekateri grobi podatki kažejo, da je precepljenost med študenti številnih fakultet, ne le medicinske, zelo visoka. »Vsekakor pa je naša želja in naš namen, da študijski proces teče v živo, na fakultetah, v neposrednem stiku med pedagogi in študenti,« je povedal.



7.00 Svetovni dan turizma poziva k vključujoči rasti panoge

Po vsem svetu danes zaznamujemo dan turizma. Panoga se še vedno spopada s posledicami pandemije covida-19, predvsem so bile prizadete marginalizirane in najbolj ranljive skupine. Z geslom Turizem za vključujočo rast zato letošnji svetovni dan poziva, naj ponovni zagon panoge temelji na pravičnih poslovnih priložnostih za vse deležnike. Svetovna turistična organizacija (UNWTO) je letos v ospredje postavila vključujočo rast, saj je pandemija covida-19 prizadela tako razvita gospodarstva kot tista v razvoju, še posebej pa najbolj ranljive skupine. »Ponovni zagon turizma bo pripomogel k hitremu okrevanju in rasti, pri čemer je bistven vključujoč razvoj, ki bo pravičen do vseh,« so zapisali.

Ob dnevu, ki je posvečen turistični panogi, so podatke o njej zbrali tudi na državnem statističnem uradu. Med drugim so poudarili, da je Slovenija kot turistična destinacija vedno bolj priljubljena. Predlanskim so v turističnih nastanitvenih obratih našteli skoraj 15,8 milijona prenočitev turistov, kar je v primerjavi z letom 2010 predstavljalo 60-odstotno rast.
Število prenočitev tujih turistov je bilo v zadnjih letih vsako leto višje, razen lani. Leta 2020, ko je izbruhnila pandemija, so namreč tuji turisti ustvarili samo 36 odstotkov vseh prenočitev, občutno manj kot domači turisti. Še leto prej so tujci ustvarili 72 odstotkov vseh prenočitev.

V luči covida-19 je Slovenija lani imela 9,2 milijona turističnih prenočitev, kar je 42 odstotkov manj kot leta 2019, ter dobre tri milijone prihodov, kar je predstavljalo 51-odstotni upad glede na prejšnje leto. Okrevanje panoge bo predvidoma počasno. V prvih osmih mesecih letošnjega leta so tako v turističnih nastanitvenih obratih imeli nekaj več kot 2,3 milijona prihodov turistov, kar je bilo odstotek manj kot v istem lanskem obdobju. Prenočitev je bilo v tem obdobju malo manj kot sedem milijonov, kar na letni ravni predstavlja dvoodstotni padec.