Tudi Slovenija bo spet proučila sirske prošnje za azil

»Glede obravnave postopkov za mednarodno zaščito sporočamo, da teh ne ustavljamo, bomo pa v konkretnih postopkih z državljani Sirije spet proučili spremenjene razmere in nova dejstva, kar bi lahko vplivalo na trajanje posameznega postopka,« pravijo na ministrstvu za notranje zadeve, ki ga vodi Boštjan Poklukar.

Številne evropske države, tudi Nemčija, Italija in Avstrija, so se po padcu diktatorja Bašarja al Asada v Siriji in po tem, ko so Damask zavzeli islamistični uporniki, odločile ustaviti postopke mednarodne zaščite za prosilce iz Sirije. Po uradnih podatkih je od dobrih pet tisoč prosilcev za mednarodno zaščito v Sloveniji 184 sirskih državljanov.

»Pozorno spremljamo razvoj dogodkov v Siriji in ravnanja držav članic. Slovenska policija je poostrila nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko ter izravnalne ukrepe v notranjosti države, da bi tako lažje preprečevala terorizem in nezakonite migracije,« sporočajo z notranjega ministrstva. Navajajo tudi, da so ministri za notranje zadeve Slovenije, Italije in Hrvaške ves čas v stiku; včeraj so se o spremenjenih razmerah v Siriji in morebitnem vplivanju dogajanja na notranjo varnost v državah in Evropski uniji nasploh pogovarjali po telefonu. O tem se bodo spet pogovorili tudi ob robu zasedanja sveta Evropske unije (EU) za pravosodje in notranje zadeve, ki bo jutri v Bruslju.

V Sloveniji le nekaj deset Sircev z azilom

Zunanja ministrica Tanja Fajon pa je spomnila na poziv evropske komisije, da z odločitvijo glede ustavitve obravnave sirskih prošenj za azil ne gre hiteti, poleg tega v Sloveniji živi le nekaj deset Sircev, ki imajo mednarodno zaščito. Nujen se ji zdi tudi enoten pristop članic EU do tega. K temu, da bi Sirijo uvrstili na seznam varnih držav, in posledično ustavili obravnave prošenj za azil ter izgnali Sirce, ki so ga v zadnjih letih prejeli, jo je na seji parlamentarnega odbora za zunanjo politiko pozval poslanec opozicijske SDS Žan Mahnič.

Infografika Delo

Sirijo je zapustilo več kot pet milijonov beguncev

»Razmere v Siriji še niso mirne. To me spominja na Afganistan, ki je pred sedmimi leti nenadoma postal varna država, zato so se začele deportacije beguncev domov, izkazalo pa se je, da je bilo tam vse prej kot umirjeno. Vračanje ljudi v državo, ki ni stabilna, zanje pomeni dodaten stres v že tako nezavidljivih razmerah. Še posebno če so si v Evropi ustavili novo življenje, se zaposlili, otroci hodijo sem v šole in se učijo jezika,« meni sociolog Jure Gombač z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije, ki deluje v Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU).

Po njegovih besedah gre predvsem za populističen ukrep posameznih vlad. Opozarja, da se je iz Sirije v zadnjih 13 letih državljanske vojne izselilo več kot pet milijonov ljudi; lani je v Evropski uniji 183.000 Sircev zaprosilo za azil, kar je največ glede na posamezno državo. »Negotovost prežema celotno regijo – ne ve se, kaj bo z Iranom, Jordanijo, Libanonom, v Izraelu ... vse te države pa imajo tudi največ beguncev iz tega dela sveta,« pravi. Države EU v letošnjem letu opažajo zmanjšanje števila prebežnikov, ki poskušajo nelegalno vstopati v države članice. »To ne pomeni, da je manj vojn in konfliktov, le zapiranje Evrope je vse bolj učinkovito,« meni sogovornik.