Trije gradovi in dvorec

Bogati beri knjig o gradovih na Slovenskem se je pridružila nova: Gradovi na Ribniškem med včeraj, danes in jutri. Uredil jo je dr. Igor Sapač, vodilni slovenski kastelolog, ki se je skupaj s 33 mariborskimi študenti arhitekture spraševal, ali je mogoče to dediščino ohranjati za prihodnje generacije.



Zajetna knjiga na 128 straneh obravnava tri ribniške gradove, Ribnica, Breg in Ortnek, in dvorec Ortnek. Knjiga, ki je pomembna tudi zaradi navedbe vseh virov, nadaljuje delo Ivana Stoparja, ki je slovensko grajsko dediščino popisal v 25 knjigah zbirke Grajske stavbe na Slovenskem. Leta 1991 je izšla njegova knjiga Grad Podsreda med včeraj, danes in jutri, leta 2000 tista o starem celjskem gradu, 2016. pa je Sapač izdal delo o gradovih na območju Zreč. Tako kot v prejšnjih knjigah se tudi v ribniški postavlja vprašanje, ali je mogoče grajsko dediščino ohraniti za zanamce.



Zato je Igor Sapač s študenti opravil temeljito delo: zbrali so vse zapise in gradivo o vseh treh ribniških gradovih in dvorcu Ortnek, o stanju stavb danes in možnih rešitvah v prihodnje. »Glavni namen je spodbuditi razpravo,« pravi Sapač, ki je poudaril, da je knjiga bogata tudi zaradi slikovnega materiala in načrtov, ki – če so se od stavbe ohranili le temelji – prikazujejo, kako mogočne stavbe so to nekoč bile.


 

Plemiška rezidenca

Od vseh je najbolje ohranjen ribniški grad. Skromno utrdbo iz 13. in 14. stoletja so v 16. stoletju dogradili in utrdili zaradi turških vpadov. Postala je ugledna plemiška rezidenca, ki je bila nato v 19. stoletju z družino Rudež deležna zadnje zunanje prenove. Med drugo svetovno vojno je bil grad, ki stoji sredi Ribnice, poškodovan, vendar ga niso, tako kot kočevskega, popolnoma odstranili, ampak so se ohranili trije grajski stolpi in ena linija obzidja. Stavbni kompleks danes ne sameva.



Veliko slabše jo je odnesel grad Breg, ki je poseben zato, ker je nastal konec 15. stoletja, ko novih gradov pri nas niso več gradili. Te mogočne stavbe so postavljali v 12. in 13. stoletju, zato je breški grad, ki so ga postavili na ravnici sredi Ribniške doline, vsega poldrugi kilometer od ribniškega, velika posebnost. Bil je grad z obrambnim jarkom, obzidjem in obrambnim hodnikom, na kar pa danes spominja le visok ostanek severovzhodne fasadne stene glavnega poslopja.



Toda po Sapačevem mnenju bi bilo grad Breg vredno ohraniti, četudi so ostanki skromni, saj »dokumentirajo, kako se je že v drugi polovici 15. stoletja začel arhitekturnorazvojni proces, ki je v 16. stoletju pripeljal do nadomeščanja srednjeveških gradov z manjšimi renesančnimi dvorci«.


 

Višinski grad

Podobno pomemben je grad Ortnek, zgrajen na 765 metrov visoki razgledni vzpetini Veliki Žrnovec, severno od Ribnice. Zaradi lokacije velja za najbolj znamenit višinski grad, ki je nastal v zgodnjem 14. stoletju. Dve stoletji kasneje so ga iz skromnega gradu preuredili v slikovito in veliko stavbo. »Danes je to ruševina, ki pa je zelo pomembna zaradi velikih arhitekturnih zanimivosti,« pravi Sapač. Opozarja tudi na okoliške posebnosti, kot so grajska cerkev sv. Jurija, grajski drevored in grajska pristava na Pugledu pri Karlovici, kjer je nedolgo tega stal etnološki spomenik prve kategorije, stavba, pomembna zaradi baročnih fasadnih poslikav.



Najmlajši med predstavljenimi v knjigi pa je dvorec Ortnek, ki je nastal v času, ko je bil fevdalni red že odpravljen. »To je bil zadnji dvorec v slovenskem prostoru,« pravi Sapač o stavbi, ki je bila vse do konca druge svetovne vojne v »dobri kondiciji« in bi jo danes, so razmišljali študenti, lahko uredili za turistične namene.

Podobne ideje so razdelali za vse ribniške gradove, predstavljene v knjigi, ki bi jih lahko po znanih podatkih tudi obnovili. Toda Igor Sapač dodaja: »Je danes, ko gradovi ne živijo več s svojo prvotno funkcijo, smiselno razmišljati o obnovi gradu tako, kakršen je bil nekoč?« Zato je knjiga, sicer polna zamisli o možnih ureditvah, predvsem pomemben vir za nadaljnje raziskovanje in razmišljanje o prihodnosti teh mogočnih stavb.