Tri imena za novega direktorja Rižanskega vodovoda

Koper - Župani štirih občin slovenske Istre bodo danes odločali o tem, kdo bo v začetku marca nasledil direktorja Rižanskega vodovoda Zdravka Hočevarja, ki mu poteče mandat. Po razpisu so v ožjem krogu ostali: pravnik,  ki je bil do nedavnega član uprave IntesaSanpolo Bank Aleksander Lozej, inženir (nekdaj vodja gradbišč pri Primorju, zdaj vodja operative pri Adriaingu) Martin Pregelj in nekdanji direktor marketinga in razvoja v Intereuropi (v času Andreja Lovšina) ekonomist Alfred Draščič.

Koprska in ankaranska občina premoreta 52-odstotni ustanovni delež Rižanskega vodovoda, piranska občina 28-odstotnega in izolska 20-odstotni lastniški delež. Za imenovanje direktorja je potrebno doseči vsaj dvotretjinsko večino, kar pomeni, da mora za kandidata glasovati predstavnik koprske in vsaj ene od dveh preostalih večjih (torej piranske ali izolske) občine. Po neuradnih virih imata več možnosti za izbiro Martin Pregelj ali Aleksander Lozej. Če soglasja ne bodo dosegli, bodo lahko začasno imenovali začasnega direktorja in šli v ponovni razpis.



Direktor Zdravko Hočevar bo 7. marca zaključil svoj četrti mandat. Podjetje zapušča v dobri kondiciji. Rižanski vodovod ima 106 zaposlenih (z visoko stopnjo digitalitzacije in avtomatizacije obratovanja), leta 2017 11 milijonov evrov prihodkov in 23.000 evrov dobička, je povsem brez dolgov in posluje z visoko likvidnostjo. V zadnjih 16 letih so dodobra izpopolnili in izboljšali vodovodno omrežje. Brez vodovodnega priključka je v Istri ostalo le še 200 prebivalcev (od vseh 92.000). V zadnjih letih so opravili hidravlične izboljšave omrežja, beležijo nizke izgube in cena vode v slovenski Istri je zdaj med najnižjimi na Primorskem. Hočevar pravi, da bi lahko ostal v podjetju, denimo kot svetovalec, če bi novi direktor videl smisel v tem.


 

Noben vodni vir za Istro doslej ni bil dober

Je pa območje slovenske Istre najbolj problematično v državi po zagotavljanju vodnih virov. Medtem, ko so v štirih obalnih občinah prepričani, da je pravica do pitne vode temeljna ustavna pravica in bi morala zato vodni vir zagotavljati država, pa so nam z ministrstva za okolje odgovorili, da je oskrba s pitno vodo po zakonu o varstvu okolja obvezna občinska gospodarska javna služba. To pomeni, da so za zagotavljanje oskrbe z njo in za gradnjo javne infrastruktre zadolžene občine. »Ministrstvo za okolje in prostor ima pri presojanju o vodnih virih pristojnosti le, ko presoja projekte, pripravljene v občinah, v postopkih pridobivanja sredstev iz EU kohezijskih skladov.«



Slovenska Istra je imela v zadnjih 30 (in več) letih že izdelane načrte, da bi črpali vodo iz Malnov na postojnskem, iz zajetja Klivnik in Mola na bistriškem, načrt za zajetje Kubed (nad dolino Rižane) in tudi zajetje Padež (pritok Reke), vendar noben od teh virov ni bil primeren, zaradi navzkrižnih in očitno zelo vplivnih projektantskih in političnih interesov. Zato so se leta 2012 povezali s kraškimi in notranjskimi občinami (skupaj devet občin), da bi prišli do vode iz vrtine Klariči v Bestrovici pri Komnu. Toda tudi tukaj se je zapletlo, saj je projekt prezahteven (tudi zaradi pridobivanja služnosti pri več kot 1500 lastnikih z vsega sveta). Naloge niso izpeljali in tako so na Obali izgubili še 60 milijonov evrov že zagotovljenih EU sredstev. Zato so v sušnih mesecih še zmeraj odvisni od oskrbe iz hrvaške Istre. Nove župane in novega direktorja čaka pri iskanju vodnega vira resen izziv. Razsoljevanje morja bi bil verjetno izhod v sili, vendar je v državi s preobiljem pitne vode tak načrt skregan z vsako logiko.