Trgovine bodo zaprli ob nedeljah

Zakon, ki bi zaprl 90 odstotkov trgovin ob nedeljah in praznikih, bodo, glede na razpravo na izredni seji državnega zbora, podprli v Levici, ki je zakon predlagala, zraven pa še v SD, DeSUS, NSi, SAB in vsaj delu SDS. Za svobodno podjetniško pobudo so v SNS, SMC pa je uspela z dopolnilom, po katerem bi v manjših trgovinah lahko poleg lastnikov delali še upokojenci, študenti in dijaki, zato bodo o zakonu odločali septembra.

Franc Trček iz SD je menil, da bi poslanci morali videti, kako se trgovina razvija, saj je pri nas očitno, da imamo bodisi preveč trgovin bodisi premajhno kupno moč. Opozoril je, da je delo študentov študij. Jožef Horvat iz NSi je ob tem napovedal prihodnjo trgovino. Ponekod je že tako, da hladilnik naroča, kaj potrebuje, trgovci pa to dostavijo. Dodal je, da vsak Slovenec na leto odvrže 68 kilogramov hrane.

»Trgovkam višja nedeljska plača ne pomeni toliko kot dan z družino,« ugotavlja Mihael Prevc iz NSi, pri tem pa meni, da je čas primeren za tak zakon, saj je epidemija covida-19 pokazala, da trgovine lahko delajo manj časa. S tem je zavrnil argument Trgovinske zbornice Slovenije, ki trdi, da bodo delavci dobili manj denarja in da bo več brezposelnih. Koordinator Levice Luka Mesec je dodal, da so veletrgovci v preteklih desetletjih učinkovito uničili veliko malih trgovcev.

Meira Hot (SD) je opozorila, da so veliki trgovski centri izrazito škodljivi, saj so se mestna središča zaradi njih izpraznila, mesta pa so morala vložiti veliko truda in denarja, da so jih znova oživila. V Portorožu je Mercator, ko je dobil novega lastnika, podaljšal delovni čas do 23. ure. Ljudje niso več zasedali vrtov gostinskih lokalov, je opisala Meira Hot. SMC je očitala, da so s protikokonskimi zakoni zaprli male trgovine, zdaj pa bi velikim trgovcev dali deset nedelj na leto. Poleg tega naj bi v SMC želeli zmanjšati odpuščanje v trgovinski dejavnosti, pa bi dovolili, da v trgovinah delajo študenti in dijaki.

Trgovci iščejo nove delavce

Več poslancev različnih strank je zavrnilo argumente, da grozi odpuščanje zaposlenih v trgovini, opozorili so namreč na to, da trgovske družbe iščejo nove sodelavce, ob tem, da dajejo tudi ene najnižjih plač. Primož Siter iz Levice je opozoril, da so si prost konec tedna delavci zagotovili leta 1908 in spomnil na besede delavk v trgovinah, da pred 30 leti, ko so začele, trgovine ob nedeljah niso bile odprte.

»Če družina v šestih dneh ne najde časa za nakup osnovnih dobrin, je z družino nekaj narobe,« meni Franc Jurša iz DeSUS. Dodal pa je, da je v zakonu preveč izjem. Vendar je Andrej Rajh (SAB) dejal, da so trgovine v središčih mest umrle, zakon pa gre ravno v smer podpore malim trgovcem. Predlagal pa je, da bi v teh trgovinah lahko delali tudi družinski člani lastnika.

»Ta zakon bom z veseljem podprl,« je zagotovil tudi Marijan Pojbič iz SDS, ki bi omejil tudi delo ob sobotah do 12. ure. Tako je v Avstriji in ljudje normalno živijo, pravi Pojbič.

Dopolnilo prestavilo odločanje

Poslanske skupine SMC, SDS in SAB so na današnji izredni seji glasovale za dopolnilo, ki določa, da lahko v trgovinah ob nedeljah in na dela proste dneve najemajo študente, dijake in upokojence. »S tem so odprli vrata za še večjo prekarizacijo dela v trgovini ter omogočili, da bo v nedeljo odprtih bistveno več trgovin, kot je predvidevala zakonska rešitev Levice,« so sporočili iz Levice.

Poleg tega so podaljšali čas za pritiske, saj so s sprejetjem dopolnila tretje branje zakona, ki bi moralo biti opravljeno že danes, prestavili na jesen. »V Levici bomo vztrajali pri prvotni, že dogovorjeni in za delavce pravični rešitvi, ki določa, da so delavci ob nedeljah prosti, lahko pa delajo podjetniki sami, če želijo imeti trgovine ob nedeljah odprte,« pravijo v Levici, ki pa ji za potrditev te rešitve po današnji izredni seji manjka nekaj glasov.