Še nekaj izjem pri zaprtju trgovin ob nedeljah

Odbor DZ za gospodarstvo je danes podprl dopolnjen predlog novele zakona o trgovini, s katerim je Levica predlagala zaprtje trgovin ob nedeljah in dela prostih dneh. Pri tem je sprejel dopolnilo, s katerim širijo nabor izjem, med drugim na manjše prodajalne. V njih pa bodo morali ob nedeljah delati nosilci dejavnosti ali vodje pravnih oseb sami.

Po dopolnilu bodo lahko ob nedeljah in dela prostih dneh poleg prodajaln do 200 kvadratnih metrov na bencinskih servisih, avtobusnih in železniških postajah in letališčih ter v bolnišnicah (kar predvideva že osnovni predlog zakona) odprte tudi prodajalne v pristaniščih, namenjenih za javni promet, in na mejnih prehodih ter tiste prodajalne velikosti do 200 kvadratnih metrov, v katerih bodo ob nedeljah in dela prostih dneh delali tisti, ki so kot samostojni podjetniki nosilci dejavnosti ali zakoniti zastopniki pravne osebe, ki opravlja trgovinsko dejavnost, ali prokuristi v teh osebah.
 

Vlada novele ne podpira

»Z amandmajem smo našli rešitev, ki je dobra za obe strani,« je prepričan predstavnik predlagateljev novele Luka Mesec (Levica), in sicer bodo lahko delavci ob nedeljah prosti, obratovale pa bodo lahko manjše trgovine, v katerih bodo delali nosilci dejavnosti oz. zastopniki pravnih oseb sami. Hkrati rešitev ni ustavno sporna, je zatrdil, saj da ni neustavnih razlikovanj med trgovci.



Vlada predloga novele ne podpira. Kot je povedal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc, je zdaj ključen zagon gospodarstva. Pozivi zaposlenih v trgovini so po njegovem mnenju razumljivi in upravičeni, je pa vprašanje, ali je zakon primerno mesto za reševanje problematike delovnega časa. Opozoril je tudi, da se zaprtje trgovin ob nedeljah (kot ukrep ob epidemiji) ni odrazilo v zmanjšanju števila zaposlenih tudi zaradi protikoronskih ukrepov, ki ohranjajo delovna mesta.

Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) Mariča Lah je prav tako poudarila, da čas za omejevanje obratovanja trgovin ni primeren, saj da bi bilo treba napore usmeriti v zagon gospodarstva. Menila je, da bi morali obratovalni čas opredeliti v bipartitnem dialogu, v kolektivni pogodbi dejavnosti, ne v zakonu.

Strinjala se je s predstavniki zaposlenih, da je delo v trgovini težko, je pa pri tem dodala, da lahko vsak svobodno izbira, v katerem poklicu bo delal. Glede kadrov je navedla, da je na zavodu za zaposlovanje največ brezposelnih ravno trgovcev.
 

Edini čas za družino

V Sindikatu trgovine Slovenije so že danes zjutraj izrazili zadovoljstvo s predlogom novele in člane odbora DZ za gospodarstvo spomnili na stališče tako zaposlenih v panogi kot tudi javnosti.

Podporo spremembam bodo znova izrazili na seji odbora DZ za gospodarstvo, ki pravkar poteka in na kateri obravnavajo predlagane spremembe zakona.

»Prepričani smo, da bo prevladala zdrava kmečka pamet in se bodo trgovine ob nedeljah zaprle. Nenazadnje se je že pokazalo, da znamo Slovenci živeti tudi brez odprtih trgovin ob nedeljah,« je dejal. Prepričan je tudi, da je spremembe mogoče uresničiti brez odpuščanj.



Na nujnost zagotovitve prostih nedelj so danes opozorili tudi predstavniki posameznih podjetniških sindikatov. Po besedah Teje Korbar iz sindikata delavcev Mercatorja prosti dan med tednom ni enak prosti nedelji. Kot je dejala, jim proste nedelje ne bi prinesle le počitka in možnosti preživljanja prostega časa z družino, temveč tudi priložnost, »da našo minimalno plačo porabljamo tudi v turizmu in kulturi«.

Barbara Kranjc iz Lesnine je poudarila, da je nedelja edini dan v tednu, ko bi lahko bili prosti in bi čas preživeli z družino. »Počitek preprosto potrebujemo, saj ne moremo več,« je dejala.
 

Višje plačilo ne odtehta naporov

Tudi Marko Primožič iz sindikata Montecristo je opozoril, da so zaposleni v trgovini prosti večinoma takrat, ko so njihovi družinski člani v vrtcih ali šolah oz. službah. »Konce tedna imajo proste enkrat ali dvakrat na tri mesece, takrat pa zaradi izgorelosti ne morejo kakovostno preživljati prostega časa z družino,« je dejal.

Nekateri zaposleni so nedeljsko delo sprejemali zaradi višjega plačila, vendar se je zaradi splošne izčrpanosti zdaj oblikovalo večinsko mnenje, da višje plačilo ne odtehta naporov ob takšni količini dela, je dejala Tjaša Kozole iz Lidlovega sindikata. Argumenti Trgovinske zbornice Slovenije, ki med drugim izpostavlja ključni pomen trgovinske dejavnosti za okrepitev gospodarske rasti, so po njenih besedah »na majavih tleh«.

Damjana Ajd iz sindikata Spar se je strinjala, da je dodatek za nedeljsko delo prenizek, da bi odtehtal vse napore. »Odločevalce pozivamo k odgovornim odločitvam,« je dodala in poudarila, da je nedeljsko zaprtje trgovin šele začetek.