Tretjina izdelkov z drugačno sestavo, prehranskega apartheida ni

Evropska komisija je objavila dolgo pričakovane rezultate široke evropske primerjalne študije kakovosti prehranskih izdelkov, ki so jo opravili znanstveniki Skupnega raziskovalnega središča. Ugotovila je, da se tretjina izdelkov trži kot enaki ali podobni, čeprav imajo drugačno sestavo. Delitve na prvo- in drugorazredne potrošnike glede prodaje izdelkov slabše kakovosti v državah Vzhodne Evrope ni potrdila.

Testiranih je bilo skoraj 1400 izdelkov v 19 državah, tudi Sloveniji. Izbrani so bili na podlagi predlogov držav, te pa so upoštevale rezultate preteklih testiranj, v katerih so se nekateri izdelki pokazali za bolj problematične. Največji delež testiranih živil so predstavljale začimbe, sladice, brezalkoholne pijače in mlečni izdelki. Rezultati vseevropskega testa kažejo, da je imelo devet odstotkov primerjanih izdelkov drugačno sestavo, čeprav so se v vseh državah članicah tržili kot identični; enaki so bili motivi, barve, logotipi, pisava, videz in oblika. Nadaljnjih 22 odstotkov izdelkov, pri katerih so ugotovili majhne razlike v hranilni vrednosti in/ali seznamu sestavin, pa se je tržilo kot podobnih.

Po drugi strani se je pri 31 odstotkih vzorcev živil sestava ujemala s tistim, kar je bilo zapisano na deklaraciji. Ta živila so imela identično sestavo in enak ali podoben videz v vseh 19 državah članicah. Študija tudi ni pokazala jasnega geografskega vzorca pri prodaji izdelkov različne kakovosti. Razlike v sestavi ne pomenijo nujno razlik v kakovosti izdelka, opozarjajo v Evropski komisiji, in dodajajo, da študija ni reprezentativna za celoten trg prehranskih izdelkov v EU, saj je teh ogromno. Prav tako bo treba izvesti dodatne raziskave, da bo bolj jasna povezava med razlikami v sestavi in kakovostjo izdelkov.

Lastniki blagovnih znamk so bili obveščeni o rezultatih testa. Dobili so možnost pojasniti vzroke za razlike v sestavi njihovih izdelkov. Izvajalci testa so njihove pripombe upoštevali in rezultate popravili, če je šlo za napake pri navajanju hranilne vrednosti, odstotka posameznih sestavin ali napake na seznamu sestavin. Pri končni primerjavi izdelkov so upoštevali tudi pojasnila lastnikov znamk, da obstaja več različic izdelka, ki jih med seboj ni mogoče primerjati. Drugih pripomb znanstveniki SKupnega raziskovalnega središča niso upoštevali. 


 

Milijon evrov za nove raziskave

Evropski komisar za izobraževanje, kulturo, mlade in šport, odgovoren za Skupno raziskovalno središče, Tibor Navracsics, je ob objavi rezultatov dejal: »Nekateri Evropejci so čutili, da so izdelki blagovnih znamk, ki jih kupujejo, različni, morda slabši kot v drugih državah. Komisija je pozvala naše znanstvenike k objektivni presoji obsega takšnih razlik na enotnem trgu. Rezultati so mešani: medtem ko sem vesel, da niso našli dokazov o delitvi Vzhod-Zahod pri sestavi izdelkov, me skrbi ugotovitev, da ima tretjina testiranih izdelkov različno sestavo, medtem ko se tržijo pod identično ali podobno blagovno znamko.«

Komisarka za pravosodje, potrošnike in enakost spolov Vera Jourova, ki si je najbolj prizadevala za razjasnitev vprašanja od dvojni kakovosti živil, je izjavila, da »na enotnem evropskem trgu ne bo dvojnih standardov. Z novimi zakoni, ki kaznujejo dvojno kakovost in krepijo organe za varstvo potrošnikov, smo dobili orodje za končanje te prakse. Evropski potrošniki bodo lahko nakupovali z zaupanjem, da bodo izbrali tisto, kar vidijo.«

Ob objavi rezultatov je Evropska komisija države članice pozvala k oddaji vlog za pridobitev 1,26 milijona evrov za krepitev nacionalnih potrošniških organizacij. Te bodo z dodatnimiprimerjalnimi testi odkrivale potencialno zavajajoče prakse na trgu. Rok za oddajo vlog je 17. oktober.

Dvojna kakovost izdelkov (tudi živil) v prenovljeni evropski zakonodaji o varstvu potrošnikov velja za nepošteno prakso, za katero so lahko proizvajalci in trgovci kaznovani tudi s plačilom štirih odstotkov letnega prometa. Odgovornost za njeno ugotavljanje in preganjanje je Komisija preložila na posamezne države članice oziroma njihove nacionalne organe, pristojne za kakovost hrane, ki morajo po enotni metodologiji, ki jo je razvilo Skupno raziskovalno središče, za vsak primer posebej analizirati in presoditi, ali gre za zavajanje potrošnikov.