Namesto prepovedane zgolj nepoštena praksa

Po enoletnem zatišju se je vroča juha, ki so jo skuhali rezultati primerjalnih testov živil, nekoliko ohladila, a vsaj na prvi pogled ne v prid zahodnoevropskim državam in korporacijam, ki trdijo, da je drugačna (pogosto slabša) kakovost izdelkov, ki se pod isto blagovno znamko tržijo v državah vzhodne in srednje Evrope kot na zahodu, zgolj izraz drugačnega (slabšega) okusa tamkajšnjih prebivalcev. Lobiranje držav Višegrajske skupine je bilo delno uspešno.

Evropski parlament je pri glasovanju o svežnju nove zakonodaje o varstvu potrošnikov (Novi dogovor za potrošnike) sprejel predlog direktive o boljšem izvrševanju in posodobitvi evropskih pravil o varstvu potrošnikov (tako imenovane direktive omnibus), ki dvojno kakovost izdelkov uvršča med nepoštene prakse. V direktivi je dvojna kakovost izdelka definirana kot »vsako trženje izdelka v eni državi članici kot identičnega izdelku v drugih državah, čeprav ima bistveno drugačno sestavo ali značilnosti, razen če podjetja teh razlik ne utemeljijo z objektivnimi razlogi, na primer s sezonskim pomanjkanjem surovin ali nacionalnimi zakonskimi omejitvami, denimo zmanjšanjem vsebnosti dodanega sladkorja v živilih.


 

Še veliko nejasnosti

Podjetja, ki na enotnem trgu EU prodajajo identične izdelke različne kakovosti, bodo to lahko počela tudi v prihodnje, če bodo potrošnike o razlikah obvestila na način, ki je lahko razumljiv. Kaj natančno to pomeni, direktiva ne pojasnjuje. Prav tako ne pove, kaj pomeni, če ima izdelek precej drugačno sestavo ali značilnosti, ter kako se določa osnovni recept, na podlagi katerega se bodo primerjali izdelki. Če podjetja informacij o drugačni sestavi ne bodo navedla, jim grozi kazen do štiri odstotke letnega prometa. Ali gre pri trženju izdelkov res za nepošteno prakso, bodo nacionalni organi, pristojni za varstvo potrošnikov, odločali na podlagi posameznega primera. Pristojni bodo tudi za sprožitev pravnega postopka proti kršiteljem in nadzor nad izdelki na trgu.



»Čeprav pravo EU (in posledično tudi slovensko nacionalno pravo) že zdaj prepoveduje zavajajoče trženje izdelkov na trgu EU, so z direktivo omnibus določena še jasnejša pravila za nacionalne organe, da se jim olajša boj proti nepoštenim praksam in se odpravi vsak dvom, da pravo EU takšno ravnanje prepoveduje,« komentirajo sprejetje direktive na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT).

Za prenos določb direktive v nacionalno zakonodajo bodo države imele 24 mesecev od začetka njene veljavnosti. Na MGRT zagotavljajo, da bodo rešitve, primerljive z drugimi državami članicami, pripravili v zahtevnem roku, in dodajajo, da se bodo pri pripravi novih predpisov »predhodno posvetovali z vsemi zainteresiranimi deležniki«.
 

Trgovci zaskrbljeni

Živilska podjetja novi predpis očitno skrbi predvsem zaradi izdelkov trgovskih blagovnih znamk. Generalni direktor Spara Igor Mervič se je na temo sprememb predpisov na področju dvojne kakovosti izdelkov, ki se prodajajo pod enako blagovno znamko, sredi aprila za zaprtimi vrati sestal z ministrico za kmetijstvo Aleksandro Pivec. »Pojasnili so, da za Slovenijo sprememba direktive o nepoštenih praksah pomeni korak v pravo smer, a to je pravni akt, ki se ga v primeru živil uporablja subsidiarno, saj ima živilska zakonodaja področje zagotavljanja informacij potrošnikom in preprečevanja nepoštenih praks urejeno v sektorski zakonodaji,« so zapisali v Sparu. Ministrica Pivčeva je Merviču pojasnila tudi, da je pri označevanju živil trgovskih blagovnih znamk pomembno, da označba proizvoda ne zavaja potrošnika in vključuje obvezne elemente skladno z predpisom, ki ureja informiranje potrošnikov, ter področnimi predpisi, če ti vključujejo tudi zahteve na področju označevanja.



V primerjalnem testu živil, ki ga je julija 2017 opravila Zveza potrošnikov Slovenije (primerjala je izdelke v Sloveniji in Avstriji), so se na seznamu izdelkov, pri katerih so bile zaznane razlike, ki vplivajo na kakovost, znašli tudi štirje izdelki trgovskih blagovnih znamk: dva Sparova trgovske znamke S. budget (sadni jogurt z okusom jagode in gazirana brezalkoholna pijača z okusom pomaranče s sladili) ter dva Hoferjeva trgovske znamke Primana (jetrna pašteta, mesni narezek).

Zanimalo nas je, ali sta podjetji od takrat izenačili njihovo recepturo. V Sparu pri pijači niso spremenili nič, pri jogurtu pa so v sklopu interne zaveze za zmanjšanje količine sladkorja in soli zmanjšali vsebnost prvega in povečali sadni delež.

V Hoferju pravijo, da so bili v analizi primerjani večinoma neprimerljivi izdelki. »Razlike so jasno opazne v zunanjem videzu izdelkov, embalaži in tudi v dejstvu, da jih proizvaja drug proizvajalec. Ne nazadnje so največkrat tudi drugače imenovani. Pri tem je ponudba na posameznem trgu prilagojena potrebam in željam tamkajšnjega kupca.« Za primerljive izdelke, kupljene v Avstriji in Sloveniji, v Hoferju zagotavljajo, da so popolnoma enaki in imajo enake značilnosti.