Ljubljana – Koalicijski partnerji in njihova za zdaj še zunanja partnerica Levica so sinoči prejeli zadnji osnutek predloga ministrstva za zdravje in LMŠ za preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. A če bo Levica po jutrišnji zavrnitvi njihovega predloga na finančnem in zdravstvenem parlamentarnem odboru, ki ga je že vlada ocenila za finančno nevzdržnega, res končala koalicijsko sodelovanje, pri kom bo koalicija iskala glasove?
Od 1. januarja 2021 bi v skladu s predlogom LMŠ, ki ga bo koalicijskim partnerjem danes predstavljal še minister za zdravje Aleš Šabeder, novo dajatev obvezno plačevali vsi – okoli 120.000 ljudi danes naj ne bi imelo urejenega dopolnilnega zavarovanja –, znesek pa naj ne bi presegel tridesetih evrov. Kdo bi kril znesek za prejemnike socialne pomoči, naši sogovorniki, ki so seznanjeni s predlogom, včeraj niso znali odgovoriti, najverjetneje pa bi padel na občine ali državo. Nižji znesek od sedanjega naj bi dosegli na račun sredstev, okoli 50 milijonov evrov, ki jih zavarovalnice porabijo za lastno delo. Kljub povečanemu obsegu zadolžitev naj bi tako zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) kot finančna uprava, ki bo za ZZZS zbirala dajatev od neto plače, za to potrebovala manj denarja. »Stroški, za kar so na ministrstvu naredili tudi izračune, bodo bistveno nižji,« zagotavlja vodja poslanske skupine LMŠ
Brane Golubović, ki ne pričakuje težav s podporo spremembam.
Za zdaj je pri pripravi zakona sodelovalo ministrstvo za zdravje, ki ga vodi Aleš Šabeder, svoje mnenje pa naj bi dodali še finančno ministrstvo in socialni partnerji. FOTO: Blaž Samec/Delo
Šele potem bo zdravstveno ministrstvo pripravilo spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, v katerega bo vključilo solidarnostno lestvico, v skladu s katero bi tisti z višjimi prejemki plačevali več. Koliko razredov naj bi vsebovala, še ni znano, a po optimističnih ocenah bi lahko obsežnejše spremembe vpeljali že v nadaljevanju leta 2021. Šele takrat bi lahko dočakali tudi ureditev vira financiranja za dolgotrajno oskrbo v obliki dodatnega prispevka, kar pa bi koalicijski in opozicijski partnerji radi že prej.
Vsak glas je lahko usoden
A lahko se zgodi, da bo manjšinska koalicija že za prvi korak morala podporo iskati pri opozicijskih strankah. V Levici namreč ocenjujejo, da bo koalicija z zavrnitvijo njihovega predloga, potem ko je sprejela popravljeno dohodninsko lestvico in ukinila dodatek za delovno aktivnost, zabila še tretji žebelj v krsto njihovega sodelovanja. »Gre še za en slepilni manever stare politike, ki že 16 let le obljublja,« je komentiral koordinator Levice
Luka Mesec, ki pa včeraj še ni razkril, kdaj bodo presojali o nadaljnjem sodelovanju z manjšinsko koalicijo. Je pa jasno, da bodo v primeru, če njihov predlog pade, glasovali proti proračunskim dokumentom na novembrski seji.
»Vsak glas v tej manjšinski koalicijski vladi je lahko usoden za njeno delovanje,« je jasen vodja poslanske skupine SD
Matjaž Han, ki rešitev ob morebitnem odhodu Levice vidi tudi v sodelovanju z opozicijskimi strankami, a poudarja, da so podpisali koalicijsko pogodbo, ki je predvsem levosredinska. »Take pogoje in zakone bomo v SD podpirali. Če pa ne bo šlo, bo zadeva lahko kratkega veka,« še pravi Han.
Komentarji