Ljubljana – Ali je predlog ukinitve dodatka za delovno aktivnost korak k primernejšemu razmerju med socialnimi transferji in plačami ali k še večji revščini najbolj ranljivih? Približno tako različni, kot so med Levico in večino koalicije stališča do tega vprašanja, so tudi raznovrstni pogledi na dosedanje sodelovanje med Levico in vlado ter možnostjo nadaljnje kolikor toliko skupne poti.
Prav dodatek za delovno aktivnost pri denarni socialni pomoči je poleg popravljene dohodninske lestvice in predloga odprave dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ena od točk, ki bodo ključne za odločanje članov Levice o prekinitvi projektnega sodelovanja s koalicijo. Za zdaj ne kaže, da bodo pogoji Levice izpolnjeni: v sredo je večina sprejela davčne spremembe za razbremenitev plač; predlog Levice o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga bodo obravnavali 6. novembra, je danes vlada ocenila kot finančno nevzdržnega; kaj bo z dodatkom za delovno aktivnost, pa bo znano prihodnji torek in bo, kot je sklepati iz današnje razprave, odvisno od glasovanja poslancev SDS.
Sodelovanje na slabi točki
Ali nadaljevati partnerstvo z Levico in kako, pa je vprašanje, ki zaposluje tudi koalicijo. Vodja poslanske skupine LMŠ
Brane Golubović ugotavlja, da način sodelovanja, kakršnega je imela koalicija z Levico, ni primeren za manjšinsko vlado. Ne vidi potrebe po tem, da bi še podpisali tak sporazum za v prihodnje. Že doslej so pri sprejemanju zakonodaje dobivali podporo pri različnih strankah. »Delali bomo tako, kot smo zadnjega pol leta. Pri določenih zakonih smo se poskušali uskladiti z vsemi, nekateri so nas podprli, nekateri ne,« je strnil Golubović. Po njegovem mnenju je sodelovanje trenutno na slabi točki. V drugih koalicijskih strankah pa partnerici po eni strani očitajo iskanje konflikta, po drugi pa postavljanje zahtev in pogojev brez prevzemanja kakršnekoli odgovornosti.
»Če ste kdaj cvrli krofe, veste, kako je treba imeti kuhinjo zaprto, toplo. Če pa vsakih pet minut nekdo hodi v kuhinjo, krofi ne bodo uspeli. Približno tako je s temi projekti.«
Marjan Šarec o izvajanju projektov z Levico
Vodja poslanske skupine Levice
Matej T. Vatovec se je posebej ostro odzval na besede kolega iz LMŠ: »Danes je gospod Golubović priznal, da zadnjega pol leta niso spoštovali sporazuma z Levico in napovedal, da bodo s tem nadaljevali. Namesto da bi skupaj z Levico ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje ter iskali rešitve za socialne in razvojne probleme te države, bodo raje sodelovali z Jelinčičem, Toninom in, če je treba, tudi z Janezom Janšo.« Izjave partnerjev očitno kažejo na odločitev, da bo koalicija krmilo obrnila bolj v desno, pravi Vatovec.
»Če kakšen ukrep Levici ni po volji, še ne pomeni, da je ta vlada desna,« pa se je odzval predsednik vlade
Marjan Šarec, ki bo obžaloval, če se bodo pri Levici odločili, da ne želijo več sodelovati. »Člane Levice izredno celim, so zelo načitani, izobraženi, vedo, kaj so današnji izzivi. Manjka pa jim prakse v vodenju sistemov,« je dejal premier in dodal, da mora biti v partnerskem odnosu spoštovanje in zavedanje, da so potrebni kompromisi. Na očitke o neizvajanju projektov, o katerih so se dogovorili, pa je odgovoril: »Z vsakdanjim ustvarjanjem nemira in tiskovnimi konferencami je težko delati v miru. Če ste kdaj cvrli krofe, veste, kako je treba imeti kuhinjo zaprto, toplo. Če pa vsakih pet minut nekdo hodi v kuhinjo, krofi ne bodo uspeli. Približno tako je s temi projekti.«
Poslanci bodo o noveli zakona o socialnovarstvenih dodatkih glasovali v torek, med današnjo razpravo pa je vseh devet strank zagovarjalo svoja že znana stališča. LMŠ, SAB, SMC, Desus in SNS, ki imajo skupaj 37 glasov, bodo podprli zakon in s tem ukinitev dodatka, ker je, med drugim, porušeno razmerje med plačami, pokojninami in socialnimi transferji.
Levica in SD, ki imata 19 glasov, sta odločno proti, ker bo po njunem mnenju še več ljudi pahnjenih v revščino. V NSi, ki ima 7 poslancev in kjer poudarjajo, da bi bila najboljša motivacija za delo, če bi zvišali neto plače, zakonu ne bodo nasprotovali, vendar to ne pomeni, da bodo za. V SDS, ki ima 25 glasov, se strinjajo, da so razmerja porušena, vendar bi z ukinitvijo dodatka izenačili prejemnike denarne socialne pomoči, ki želijo biti aktivni, s tistimi, ki si tega ne želijo, zato zakona ne bodo podprli. Pred glasovanjem pa se bodo odločili, ali bodo glasovali proti.
90.376 upravičencev do denarne socialne pomoči je bilo avgusta, od tega jih je 9964 dobivalo dodatek za delovno aktivnost.
270 milijonov evrov bo država letos namenila za socialne pomoči, od tega 16 milijonov za dodatek za delovno aktivnost.
Komentarji