Cepilna točka v sklopu Infekcijske klinike za vročinska stanja ljubljanskega UKC, »produkt« epidemije covida-19, se v teh dneh, ko se sezonsko cepljenje proti gripi zaključuje, preusmerja na druga cepljenja, zlasti proti pnevmokokom. Za kronične bolnike in starejše od 65 let je to cepivo brezplačno, za cepljenje pa se jim ni treba vnaprej najaviti.

A pri Slovencih je po preklicu epidemije covida-19 zanimanje za cepljenja, četudi so brezplačna, precej upadlo. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so doslej v sezoni 2022/23 izdali le 168.200 odmerkov cepiva proti gripi – naročili so jih 250.000 -, še manj, zgolj 7200, pa proti pnevmokokom.

Proti gripi neporabljenih prek 80.000 odmerkov

Če so se v času covida-19 pred cepilnimi točkami vile dolge vrste ljudi, se je proti gripi, proti kateri se je cepljenje začelo sredi lanskega oktobra, v slabega pol leta cepilo 58.800 prebivalcev Slovenije manj kot v sezoni 2021/22, in to ne glede na to, da je cepljenje brezplačno za vse z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem. Predlani je NIJZ sicer razdelil nekaj več kot 227.000 odmerkov cepiva proti gripi. Za primerjavo: letošnjo zimo se je cepilo za celo zasavsko regijo ljudi manj kot leto prej.

Za cepljenje proti pnevmokoku le malo zanimanja

Matjaž Prešeren, koordinator Cepilnega centra UKC Ljubljana. FOTO: Arhiv UKC

Tudi za cepljenje s polisahardnim cepivom proti pnevmokokom, ki je od lanske jeseni za starejše od 65 let in kronične bolnike brezplačno, je bilo doslej le malo zanimanja –  med drugim tudi zaradi premajhne ozaveščenosti ljudi. Kot opozarja Matjaž Prešeren, višji medicinski tehnik z 32-letnimi izkušnjami na področju zdravstva in koordinator Cepilnega centra UKC, je zavedanje in ozaveščanje o možnosti brezplačnega cepljenja proti pnevmokoknim okužbam ključnega pomena: »Ponuja namreč novo možnost zaščite proti pljučnici in drugim pnevmokoknim boleznim.« Skupen imenovalec pljučnici, vnetju srednjega ušesa, meningitisu in drugim pnevmokoknim okužbam je bakterija pnevmokok. Poznamo jo že več kot sto let; večina njenih sevov, ki jih je okrog sto, lahko povzroči razvoj bolezni – največkrat pljučnico. O težjih posledicah govorimo, kadar pride do okužbe krvi in vnetja možganskih ovojnic oziroma meningitisa. Nekatere hujše pnevmokokne okužbe se lahko končajo tudi s smrtjo. »Pomen cepljenja za posameznika in družbo je neprecenljiv. Posamezniki, predvsem starejši in kronični bolniki, se lahko s preventivnim cepljenjem izognejo težjim potekom bolezni, poleg tega pa posameznik s tem, ko zaščiti sebe, zaščiti tudi svoje bližnje in prispeva k boljšemu zdravju družbe kot celote,« poudarja Prešeren.

Po njegovih podatkih je vsaj polovica cepljenih oseb zaposlenih v UKC, medtem ko med drugimi prevladujejo starejši in kronični bolniki, med katerimi se vsaj dve tretjini odločita za dve cepljenji hkrati, in sicer v različnih kombinacijah cepljenja proti gripi, pnevmokoku in covidu-19. Cepivo proti pnevmokoku je varno oziroma »mrtvo« in učinkovito, zagotavlja stroka, zato ga tudi priporoča. Potrebujemo ga  le en odmerek. Ker se pnevmokoki širijo kapljično, ob tesnem stiku ljudi, sta pomembna tudi higiena kašlja in rok.

Cepljenje trikrat na teden

Na cepilni točki pri Urgenci UKC Ljubljana proti covidu-19, sezonski gripi in pnevmokoknim okužbam cepijo trikrat tedensko: ob torkih in četrtkih med 12. in 15. uro ter ob petkih med 12. in 14. uro. Proti covidu-19 cepijo s kombiniranimi cepivi Moderna in Pfizer/BioNTech, proti gripi s cepivom Influvac Tetra in proti pnevmokoknim okužbam s cepivom Pneumovax 23. Cepijo odrasle osebe in zdrave otroke, starejše od 12 let, zanje naročanje ni potrebno, cepljenje pa je brezplačno. Proti pnevmokoknim okužbam cepijo le starejše od 65 let in kronične bolnike. Otroke, stare od 6 mesecev do 11 let, je treba naročiti na Pediatrični kliniki, kamor jih vabijo po posebnem urniku.