Gripa po dveh letih znova udarila

»Letos je gripa udarila prej kot običajno, saj je precej mrzlo vreme izpred štirinajstih dneh ustvarilo idealne pogoje za njeno širjenje,« pojasnjuje infektologinja Mateja Logar iz UKC Ljubljana. NIJZ je do 18. decembra letos zabeležil že 400 okužb, do konca leta bo število naraslo čez 600, če ne 700 – kajti v prvih treh dneh zadnjega tedna so imeli samo v UKC Ljubljana potrjenih 48 vzorcev z gripo, v celotnem prejšnjem tednu pa je bilo takšnih skupaj 96 vzorcev.

Okuženost s covidom je kljub strmemu naraščanju gripe še vedno prevladujoča okužba dihal – v nedeljo je bilo sedemdnevno povprečje potrjenih primerov 1625. Na NIJZ opozarjajo tudi, da so uradne številke zadnjega tedna v letu nižje od dejanskega stanja, saj je v času počitnic manj obiskov pri zdravniku. »Zaradi praznikov se ljudje družijo, udeležujejo množičnih prireditev, kar pa predstavlja tveganje za prenos respiratornih okužb,« pojasnjujejo.

Opustili smo zaščito

Razlogi, da so se gripa in ostali respiratorni virusu znova začeli širiti, so po besedah Logarjeve v tem, da ne uporabljamo več metod preprečevanja širjenja virusov, kot so maske v zaprtih prostorih, izogibanje množicam in umivanje rok. »Metode, ki smo jih osvojili med covidom, so bile zelo učinkovite tudi proti širjenju gripe, ki je v preteklih dveh letih praktično ni bilo. Ker ne ravnamo več samozaščitno, je normalno, da je gripa znova na pohodu,« pojasnjuje.

Ne le v Sloveniji, po njenih besedah tudi številne druge države poročajo o znatnem porastu števila okuženih z gripo v primerjavi s številom okuženih izpred obdobja covida. Trenutno je največ gripe tipa A. Po podatkih NIJZ so zaznali tudi nekaj primerov gripe tipa B – laboratorijsko so potrdili 384 primerov influence tipa A in 10 primerov influence tipa B. Zdravljenje zaradi gripe v UKC Ljubljana potrebujeta dva bolnika, oba imata spremljevalne bolezni, zaradi covida-19 pa jih je bilo v bolnišnicah prejšnji teden 86.

Po podatkih NIJZ so laboratorijsko potrdili 384 primerov influence tipa A in 10 primerov influence tipa B. FOTO: Jure Eržen/Delo

»Vtis je, da je obremenitev bolnišnic še zmerna, izrazito več kot v prejšnjih dveh letih pa je okužb in tudi sprejemov na pediatrične oddelke zaradi respiratornega sincicijskega virusa, ki prizadene predvsem dojenčke,« pojasnjujejo na NIJZ. Pediatri in tudi vodstva bolnišnic so zato že pred prazniki na starše apelirali, naj otrok, če je le mogoče, ne oddajo v vrtec, ampak jih imajo doma. Hitro širjenje gripe in drugih respiratornih obolenj med pediatrično populacijo se namreč prenaša tudi na preostali del populacije.

Da se končuje obdobje, ko se z gripo praktično nismo srečevali, so nakazovali že podatki iz južne poloble. »Tako Avstralija kot Nova Zelandija sta imeli zelo restriktivne ukrepe za preprečevanja covida, kar je pomenilo, da tudi gripe zadnja leta ni bilo. Ko so letos vstopili v zimsko obdobje brez ukrepov, se je gripa močno razširila, poleg tega pa je več ljudi postali dovzetnih zanjo, saj še niso bili v stiku z njo. To so predvsem otroci, pri katerih tudi v Sloveniji letos opažamo več težav.« Strokovnjaki po navedbah NIJZ izražajo zaskrbljenost, da bo sezona morda težja, ker je bila v preteklih sezonah obolevnost nižja in je delna imunost upadla.

Manj cepljenih kot pretekla leta

NIJZ podatkov o številu cepljenih proti gripi še nima, do sedaj je bilo razdeljenih skoraj 160.000 odmerkov cepiva – na zalogi jih je še približno 90.000. Logarjeva pa opozarja, da se letos za cepljenje odloča izrazito manj ljudi kot v preteklih letih. »Splošna precepljenost je letos precej slaba, tako v splošni populaciji kot med zdravstvenimi delavci. Že pred covidnim obdobjem smo imeli v primerjavi s skandinavskimi deželami izrazito manj cepljenih proti gripi, epidemija covida pa je stanje še poslabšala, saj je širjenje informacij proti cepljenju pri ljudeh pustilo določen negativen prizvok do cepiv, poleg tega pa se je uveljavilo prepričanje, da s cepljenjem ne vplivamo na to, ali zbolimo ali ne, ob čemer pa ljudje pozabljajo, da s cepivom izrazito učinkovito preprečujemo hujši potek bolezni.«

Januarsko sproščanje potovalnih omejitev na Kitajskem, ki se bori z visokim deležem okužb in hospitalizacij, po besedah Logarjeve ne bo imelo večjega vpliva na zahodne države, ki že več kot pol leta kljub odpravi vseh omejitev uspešno sobivajo z virusom. »Zaskrbljujoče je morda edino to, da imamo malo podatkov o kitajskih različicah. Če so nevarno mutirale, pa bi morda lahko vplivale na potek epidemije v drugi delih sveta.«