V populaciji vse več angleške različice virusa

Danes so znova začeli veljati strogi ukrepi za omejevanje širjenja bolezni covid-19, s čimer naj bi preprečili hujši tretji val okužb.

Mag. Tjaša Žohar Čretnik, direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, je predstavila aktualne podatke o različicah, ki jih zaznavajo v analizah. Prejšnji teden so potrdili 745 primerov angleške različice, teden pred tem pa 405, kar pomeni, da se je številka skoraj podvojila. Angleška različica izpodriva doslej prisotno različico, je pojasnila. 

Ugotovili so še, da se k sreči južnoafriška in brazilska različica ne širita, saj ostajajo pri treh oziroma enem potrjenem primeru. Brazilsko so odkrili v osmem tednu letošnjega leta pri osebi v podravski regiji, odkrili so tudi tri južnoafriške različice. Sicer so v analizah odkrili 40 različic koronavirusa sars-cov-2. Odkrili so šest primerov tako imenovanega nigerijskega seva.

So pa na NLZOH v 33 primerih ugotovili določeno mutacijo (501) pri različici virusa, ki je bila doslej najbolj razširjena v Sloveniji, gre za različico B1.258.17. Ta mutacija se po besedah Žohar Čretnikove pojavlja pri južnoafriški, angleški in drugih različicah novega koronvirusa, torej ni nova mutacija. Novo pa je, da so to mutacijo ugotovili pri različici B1.258.17, kjer je doslej niso opažali. V bazi podatkov so takšno mutacijo na tej različici ugotovili le v Sloveniji in v enem primeru v Avstriji.

Mutacija na mestu 501 sicer pomeni, da se je na proteinski bodici virusa, ki se veže na celico, zamenjala ena aminokislina. To lahko spremeni obliko bodice, ki je kot nekakšen ključek za vezavo na celico, ki je v tem primeru ključavnica. Zaradi spremembe se lahko virus bolje, enako ali slabše veže na celico, posledično se virus lahko uspešneje prebije v celico in od tega je odvisna uspešnost okužbe. To pa po njenih besedah še ne pomeni drugačnega kliničnega rezultata. 


 

Kaj govorijo številke?

Dr. Leon Cizelj iz Instituta Jožef Stefan je poudaril, da kar se danes dogaja, opazimo šele čez en teden ali dva. »Predvidevamo, da bo od včeraj 1335 potrjenih okuženih približno 85 potrebovalo bolnišnično zdravljenje, okoli 20 jih bo končalo na intenzivnih oddelkih, deset do 15 jih bo verjetno tudi umrlo.« Predvidevajo še, da sta na vsakega potrjenega še dva ali trije okuženi, ki tega ne vedo, kar pomeni, da imamo trenutno okrog 4000 ali 5000 okuženih na dan. 

V drugem valu je bila rast števila hospitalizacij izjemno hitra, če takrat ne bi bilo ukrepov, bi bile te številke bistveno višje, kar kaže na ustreznost ukrepov, je dodal dr. Cizelj. Število okužb se je v letošnjem letu začelo zelo zmanjševati, tretji val pri nas generira izključno angleški sev. »Samozaščitno obnašanje nam v trenutni situaciji prinaša približno polovico zavornega učinka pri zmanjševanju reprodukcijskega števila, prekuženost tretjino, precepljenost deset odstotkov, a kužnost angleške različice preprečuje, da bi ti ukrepi zadoščali,« še meni.

S PCR-testi so opravili 5622 testiranj in odkrili 1335 novih okužb. Sedemdnevno povprečje je višje kot včeraj in znaša 1022, kar pomeni, da je po dolgem času znova preseglo tisoč okužb. Poslabšuje se tudi sedem- in štirinajstdnevna incidenca. Najslabša epidemiološka slika je v goriški regiji. Včeraj je umrlo sedem oseb, hospitaliziranih je 518 oseb, od tega je 108 oseb na intenzivni negi, iz bolnišnic so odpustili 34 oseb. Število ljudi, ki jih hospitalizirajo, se znova povišuje, je pojasnila vladna predstavnica Maja Bratuša.